УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

celosna integracija vo novata jazi~na struktura. Na takov na~in tie
stanuvaat nerazdelni od jazi~nata govorna leksika i osobeno mladite
ne gi ose}aat kako stranski zborovi.
Ne e mal slu~ajot koga golem broj pozajmeni leksemi od albanskiot
jazik stanale mnogu produktivni i dovele do pro{iruvawe na
nivnoto zna~ewe i kompozicija. Kako rezultat na eden vakov odnos se
sozdavaa celi gnezda i semejstva od pozajmeni zborovi i hibridi, izvedeni
ili sozdadeni od istiot koren.
Eden del od postariot sloj zaemki koi se upotrebuvale dolg vremenski
period, stanale mnogu produktivni i dobile razli~na stilska
oboenost. Takvi se:
}ul, }ulca, is}ulcan (iskisnat, izvodenet);
~upa ’devojka‘ sre}avame: ~upe, ~up~e, ~upence, ~upi{te, ~upinstvo,
od albanskata forma çupë, koja se upotrebuva so dijalektna
lokacija;
buza alb. buzë (usni) gi imame slednive novosozdadeni leksemi:
buze, buzlest, buzlina, buzlojca, buzi se.
Ovie zborovi vo albanskiot jazik gi sre}avame samo vo osnovnata
forma, dodeka pak ovde gi sre}avame vo celosna paradigma. Kaj
leksemata }ul e sozdadena sli~na forma na glagolska pridavka kako i
sinonimnata iskisnat od aorisnata glagolska forma.
Gledaj}i go patot na prisposobuvaweto na leksi~kite elementi,
informacijata i komunikacijata na lu|eto od ova podra~je stanuva se
pojasna, dodeka identifikacijata e poto~na.
Taka kako i site zaemki vo drugite govori i jazici, kako {to se
internacionalizmite, koi se rezultat na pojavuvawe na novi pojavi i
objekti i ovde tie se rezultat na nedostig na nazivi za novite pojavi
vo jazi~niot idiom na govorot na ova naselenie. Na makedonskite govoriteli
od ovie oblasti polesno im bilo da pozajmat od albanskiot
jazik, zatoa {to pobrzo se zapoznavaat so niv.
Del od pozajmenite leksemi, koga imaat sinonimni formi vo
svojot jazik, gi potisnuvaat i poleka gi vadat od upotreba.
2. Pri prisposobuvaweto na pozajmenite formi se vr{at fonetsko-fonolo{ki
promeni. Pozajmuvaweto vo golem stepen se realiziralo
akusti~ki. Akusti~koto imitirawe na tu|iot izgovor, {to bilo
ovozmo`eno so sekojdnevnite direktni kontakti na golem broj bilingvalni
subjekti, kako i streme`ot da se identifikuvaat tu|ite fonemi
i da se supstituiraat so doma{ni, fonetski najbliski, pridonesuvale
za relativno lesna i brza adaptacija i integracija na visokiot procent
tu|i leksemi. Pri ovoj proces se vr{at slednite promeni:
39