УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

Kita Bicevska
DIJALEKTNATA IZDIFERENCIRANOST NA
MAKEDONSKITE RAKOPISI OD XIII I XIV VEK
Vo XIII i XIV vek na teritorijata na Makedonija so svojata prosvetitelska
i kni`evna dejnost se aktualiziraat pove}e kulturni
sredi{ta i manastiri, kako prodol`enie na edna postara kni`evna
tradicija – Ohridskata.
Postoeweto na ovie kulturni sredi{ta se povrzuva so Kratovsko-Lesnovskiot
kni`even krug, lociran okolu gradovite Kratovo, Zletovo,
Kriva Palanka, Kumanovo i Skopje. Po pa|aweto na Samoilovoto
Carstvo, otkako Ohridskata patrijar{ija bila svedena na stepen na
arhiepiskopija i vo nea po~nal silno da se manifestira pritisokot
na gr~koto sve{tenstvo (Apostolov, Kondev: 1974, 629), na ovie tereni
niknuvaat pove}e manastiri so slovensko mona{tvo i slovenski
pustino`iteli. Najpoznati se manastirite Prohor P~iwski, Joakim
Osogovski, Lesnovskiot, Staro Nagori~ino, Matej~e, Karpinskiot manastir,
Markoviot manastir kaj Skopje i drugi.
So prepi{uvaweto na knigite obi~no se zanimavale duhovni lica:
monasi, jeromonasi, sve{tenici, episkopi, a ponekoga{ prepi{uval
i samiot patrijarh. Me|utoa kako prepi{uva~i se javuvale i svetovni
lica, takanare~eni gramatici (Dinekov: 1947, 402). Sekoj pi{uva~ moral
dobro da go znae jazikot, pravopisot i krasnopisot. Prepi{uvaj}i
eden vid tekst i poznavaj}i go dobro jazikot, pi{uva~ot ~esto pati ne
se dr`el strogo za originalot, tuku odreden broj leksemi, za koi smetal
deka ne se razbirlivi, ili deka poteknuvaat od protogr~kiot original,
gi zamenuval so zborovi od narodniot govor, a ~esto pati vnesuval i
fonetski osobini od svojot izgovor. Skudnite podatoci {to gi dobivame
od jazikot na srednovekovnite tekstovi, istaknuva{e profesor
Bla`e Koneski (Koneski: 1986, 13) ni davaat ograni~ena mo`nost za
posmatrawe na dijalektnite razliki {to vo toa vreme se zara|ale.
Pogre{no bi bilo da se ka`e deka kolku pi{uva~ot bil pomalku
gramoten, tolku pove}e vnesuval crti od svojot govor. I pomalku
pismeniot kni`evnik i onoj {to dobro go poznaval sistemot na toj