УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

137
slu`ele i kako merni edinici. Ovaa nivna funkcija e napolno arhaizirana
vo sovremeni uslovi. Vakvata nivna upotreba denes e zabele`ana
samo na lokalno nivo, ili vo individualnite recepti za prigotvuvawe
hrana vo doma{ni uslovi. Taka, doma}inkite s# u{te upotrebuvaat
la`ica, ~a{a i sl. kako merni edinici. Vo ovoj pogled }e nabele`ime
samo nekolku vakvi primeri: dvestedramnik ({i{ence {to sobira
dveste drama te~nost, obi~no rakija), okanica (metalen sad za merewe
te~nost {to sobira edna oka) i dr.
g) So promenata na tehnologijata, se menuval i alatot i sredstvata
za rabota, surovinite i sl. ]e navedeme samo nekolku: ege (turpija),
glagolot nabere vo negovoto treto zna~ewe nosi arhai~nost: Vo pe~atnica
‡ slo`i bukvi (Brzo ja nabraa knigata.), osmina 1 vo svoeto treto zna~ewe,
zna~i 'opredelen format na kniga‘.
d) Primer za vlijanieto na modnite slu~uvawa, pa i globalizaci ja
bidej}i svetot na modata i vo eden del i jazikot na modata e re~isi univerzalen.
I denes se pletat sitni pletenki, ama nikoj ne gi vika lesa.
2. Osobeno interesni se arhaizmite vo slu~ai na polisemija koga
samo edno od zna~ewata nosi arhai~nost vo zna~eweto ili takanare~eni
semanti~ki arhaizmi. Pokraj prvoto i osnovnoto, obi~no edno od
drugite zna~ewa e arhai~no: banda (orkestar, osobeno voen, od limeni
instrumenti), barabanxija (slu`ben izvestuva~ {to se oglasuval
so baraban; telal), drugarstvo (dru{tvo, organizacija > Makedonsko
nau~no-literaturno drugarstvo), zbor 1 (sobir), zemski ({to se odnesuva
na zemja kako administrativno organizirana teritorija > Zemska
uprava), kniga (3. pismo; 4. u~ewe, pismenost, znaewe; 5. hartija), leto
(godina), momok (pomo{nik vo selska ku}a; sluga), srce so zna~ewe
na sredi{en del od teloto, stomak, denes za~uvan samo vo izrazot na
gladno srce i sl.
3. Kaj homonimijata imame slu~ai koga edna od leksemite e
arhai~na. Na pr.: duwa 1 i duwa 2 pri {to vtoroto e arhai~no od turskiot
jazik {to zna~i 'svet‘; kola 2 ({tirak), konec 2 (zavr{uvawe na ne{to;
kraj, smrt), lambada 1 (1. Fakel, zapaleno par~e borina, drvo ili ne{to
sli~no natopeno vo te~nost, obi~no smola {to gori so silen plamen.
Vo racete dr`ele lambadi. 2. Golema voso~na sve}a. Se ~uvstvuva{e
mirisot od zapalenata lambada.), med 2 (bakar), mir 2 (svet).
Mnogu od arhaizmite razvile preneseni zna~ewa po pat na metafora,
metonimija i sl. Poradi toa problemot so arhaizmite stanuva
mnogu kompleksen po~nuvaj}i od samoto definirawe na konkretnite
leksemi kako arhaizmi. Taka se slu~uva edna leksema {to se smeta za
arhaizam so svoeto prenosno zna~ewa da `ivee i da e aktivna vo narodot.
Duri ima slu~ai koga se zaboravilo osnovnoto, arhai~no zna~ewe,
i ostanalo samo vtori~noto zna~ewe.