УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

Natalija Boronikova, Elena Ov~inikova
OCENUVA^KA KOMPONENTA NA ZNA^EWETO NA
ZAMENKATA „EDEN“ VO MAKEDONSKIOT JAZIK
1.1. Semantikata na zamenkite, osobeno na neopredelenite zamenki,
e predmet na mnogubrojni istra`uvawa. Poradi asistemnosta
na ovaa jazi~na klasa nejzinoto opi{uvawe e mnogu komplicirano.
Nevozmo`no e da se dade stroga klasifikacija na zamenkite, ako
se zemat predvid samo semanti~ki kriteriumi, za{to, spored T. P.
Nehoro{kova, „…sli~nite obedinuvawa ne se strogo morfolo{ki,
semanti~ki ili sintaksi~ki“ (Nehoro{kova 2001: 3).
Najsoodvednite obidi da se opi{e semantikata na zamenkite
se ostvaruvaat od gledna to~ka na teorijata na referencija (vidi gi,
na primer, trudovite od V. Gladrov, E. J. Ivanova, S. A. Kovaq, E. V.
Padu~eva, A. D. [melev i dr. ). Imeno, referencijalniot, logi~kosemioti~ki
pristap ovozmo`uva da se razgleduvaat zamenkite kako
homogeno obrazuvawe. Spored misleweto na E. V. Padu~eva, „…zamenkite…
obrazuvaat… leksi~ko-semanti~ka klasa na zborovite, ~ie{to
edinstvo e obusloveno od nejzinata principielna uloga vo ostvaruvaweto
na referencijata: toa se zborovi vo ~ie zna~ewe vleguva ili
poso~uvawe na govorniot akt ili poso~uvawe na tipot na odnesuvawe
na iskazot kon stvarnosta“ (Padu~eva 1985: 11). Referentnata upotreba
na imenkata ozna~uva deka govoritelot vo komunikativniot akt ja
opredeluva nejzinata relacija so nekakov objekt ili grupa objekti vo
stvarnosta. Nereferentnata poka`uva deka imenkata ne se odnesuva
na konkreten predmet, tuku na klasata voop{to ili na priznakot na
klasata.
Govoritelot gi deli predmetite od realniot svet na opredeleni
i neopredeleni, poznati i nepoznati, identifikuvani i neidentifikuvani.
Referentite vo princip ne mo`at da bidat nitu opredeleni, nitu
neopredeleni. Imenkite kako jazi~ni edinici, koi{to gi ozna~uvaat
objektite na stvarnosta, isto taka ne se obele`ani so zna~eweto na
opredelenosta ili neopredelenosta, tie stanuvaat takvi samo vo procesot
na funkcionirawe, vo komunikativniot akt. Odnosot na subjek-