УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

141
dela, zabele`an samo kako praznik), gap~it (saka, – mi sakat du{ava
ne{~o slatko), glotno (ne~isto), gluva doba (posle polno{), gugutka
(kni`. gugu{ka, a vo Ohrid pokraj toa: mali lep~ina kako `emi~ki –
simit~ina so proskurnik, meseni za rados na decata, pe~eni zaedno so
proskurata), `u`er (crno, nogu crno), se zak’t’n~it (se prilepi – ottuka
i Prilep! – se so{i do mene), zaletnit (zasrknit), zobat (Da dojte
na zobajne grozje), trlenki (k’pinki), kolak (specijalen leb kako golem
somun koj se mesit za slava, so hristijanski religiozni znaci, mesen od
najubo bra{no), kravaj~e (specijalno lep~e...), o{umaglaj (me udri po
glava; mi go izvade umot; me po~udi so vesta), mo{urit (vrnit sneg po
malu), na~nit (po~ne), ne sumiv (ne po~uvstvuvav), olskot (sveti cela
ku}a), pr~kojca (= kni`. pr~kovica), pitar (leb mesen za razdavawe na
zadu{a), polelo (golem luster crkov = polilej), prusit (rabotat cel
den doma, a RMJ – odi brzo so sitni ~ekori), rempete (rasklinkuvawe),
roba (`enski ruti{~a, oh.), ruba (obleklo, ruti{~a), rofja (grom),
so usul (tiho, poleka), skolobodija (gu`va), stokmeno (namesteno),
t’tnit (nekontrolirano vikajne), ta{kat (barat), tasa (mrza), ili
redupliciranite izrazi: to pak to, tuka pak tuka, tro po tro, tutmut
ili sleanite slo`enki {ozlo, kiznikolku, {o ~udo(pari) za ne{to
koe{to e mnogu.
Da se vratime na trive posledni zbora. Sive: {ozlo, kiznikolku
i {o ~udo(pari) se izrazi od slovensko poteklo. Tie se od postaro vreme
i traat do denes.
Vsu{nost, niv mo`e da gi povrzeme so {o ~udo, koe zna~i: kolku
mnogu pari, {to ({o) bi zna~elo ~udo, kako vo izrazot edno ~udo=mnogu
– vo slu~ajov pari, a mo`e i lu|e, `ivotni, ne{ta itn.
Drugiot izraz – kiznikolku (go nema vo RMJ) mo`eme da go podelime
na tri dela. Vo ki se krie pokaznata zamenka koj, vo glagolskata
transformacija zni najverojatno e od znae (ohr. znajt) i nepromenetata
pra{alna zamenka kolku, odnosno: koj + znajt + kolku = kiznikolku.
I trodelnite elementi se zdru`ile kako edna sleana fraza vo eden
zbor.
I tretiot izraz e kontrahiran vo eden zbor – {ozlo. Vo nego se
nao|a pra{alnata zamenka {to, koja vo ohridskiot govor glasi {o, a
zlo e staroslovenskiot prilog za koli~estvo yѣlo so osnovno zna~ewe
mo{ne, mnogu, a denes prisuten vo slovene~kiot jazik vo forma zelo i
od {tozelo sme dobile {ozlo.
Mnogu zborovi od ovoj kus re~nik na Vera Kanev~e otsustvuvaat
vo site makedonski re~nici ili e dadeno nesoodvetno objasnuvawe.
Kako da se upla{ile sostavuva~ite od crkovnite ili bo`jite slova!
Taka na pr. nafora vo RMJ e dadena samo so sh. prevod – nafora, iako
vo posolidnite postari re~nici, duri i od latinskite zemji ozna~ena
e „kako posveten leb vo pravoslavnata crkva...“ itn.; pewartos ({to