УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

199
prepis od slu`bata na Metodij 3 , istiot prepis go preizdava i Al.
Teodorov-Balan vo svojata kniga KirilÍ i Metodi (II, Sofi®, 1934,
66-73), pri {to vr{i sporedba so prepisot od Draganoviot minej spored
izdanieto na A. Aleksandrov.
Ovaa arhai~na himnografska tvorba u{te od poodamna pobudila
interes kaj prou~uva~ite, taka N. S. Der`avin smetal deka nejzin avtor
e Kliment 4 . Slu`bata e akrostihuvana, a akrostihot go zabele`ale
srpskite istra`uva~i J. Pavi} i D. Kosti} 5 . Spored Kosti} akrostihot
ja ima slednava sodr`ina: dobro metodi t3 poj4 konstantin. Sepak }e
napomeneme deka nekoi od bukvite vo akrostihot se dobieni na nesoodveten
na~in, no imeto na avtorot Konstantin e celosno i se nao|a
pri krajot od kanonot. So toa argumentite na N. S. Der`avin vo vrska
so Klimentovoto avtorstvo ve}e se neva`e~ki. Slu`bata e posvetena
na prvou~itelot Metodij, no pokraj negoviot lik se vospeva i likot
na Kiril.
Vo dvata prepisa – Draganoviot i Dobrijanoviot, postojat razliki
na koi uka`uva Sirku, {to se vneseni na slovenski teren kako
rezultat na pove}ekratnoto nivno prepi{uvawe, kako na pr. paraklita
(Draganov) namesto out5[itel5 (Dobrijanov), nastoinYk7 (Draganov) namesto
wbratnik7 (Dobrijanov0. Prepisite gi karakterizira prisustvo
na op{toslovenska leksika poradi zaedni~kata osnova na slovenskiot
jazik, specifi~na leksika kako rezultat na sodr`inata (w vajo sFtaa
hvalit s3 slavno ; grad7 solounsk6yi kirile sFte i meqodie ; misija i panonija
i morav6skaa zem5 vo prviot tropar od sedmata pesna vo Draganoviot
minej, a vo Dobrijanoviot so fonetski razliki), na stilot na avtorot,
na mestoto kade e sozdadena himnografskata tvorba, vlijanijata
od prepi{uva~ite koi isto taka mo`ele da izvr{at nekoi promeni
vo sodr`inata. Pokraj toa otsustvuvaat stilskite osobenosti
op{toprifateni kako Klimentovi vo vrska so leksemite {to upatuvaat
na sjaj, svetlina vo slu`bata na Metodij ~ij avtor e Konstantin.
Sekako deka i tuka se sre}avaat sv5tilo, sv5tlost6, sv5t6, v7sijati, no da
ne zaboravame deka tematikata na svetlinata e prisutna vo vizantiskata
poezija, od kade se prenesuva i na slovenski teren.
3 V. Grigorovi~Í, Drevne-Slov®nskåŸ pam®tnikÍ, dopoln®¥çåŸ `itåe slov®nskihÍ
apostolovÍ, sv®tÞhÍ Kirilla i Meqodå®, Kirillo-MeqodåevskåŸ sbornikÍ vÍ pam®tÍ o
sover{iv{ems® tÞs®çel5tåi slav®nskoŸ pismennosti i hrisåanstva vÍ Rossåi, izdannÞŸ
po opred5lenå¥ Moskovskago obçestva l¥biteleŸ russkoŸ slovesnosti, M. PogodinÞmÍ,
Moskva 1865.
4
NikolaŸ S. Der`avin, K voprosu o literaturnoŸ de®telÝnosti Klimenta Veli~skogo,
Makedonski pregled, 5, 1929, 3, 29-44.
5
J. Pavi}, Staroslovenski pjesni~ki kanon u ~ast Sv. Metodija i njegov autor, Bogoslovska smotra, 1936, 1,
59-86; D. Kosti~, Bugarski episkop Konstantin – pisac slu`be sv. Metodijy, Bizantinoslavica, VII, 1937-
1938, 189-211.