УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

op{tini i upotrebuvaj}i neslovenski jazici (jidi{, ladino) – podolgo
gi so~uvaa originalnite formi na svoite (`enski) imiwa otkolku
muslimanite Sloveni vo Bosna i Hercegovina, Srbija, Makedonija i
Bugarija, za koi tokmu turskiot be{e tu| jazik.
Pod poimot slovenski li~ni imiwa razbirame antroponimi nastanati
od slovenski leksi~ki elementi so pomo{ na derivaciskite
sredstva svojstveni na praslovenskiot jazik, koi podocna, so vekovi,
bile kli{irani i razgranuvani na po~vata na sekoj istoriski oformen
dijalekt i jazik, duri do na{eto vreme, a u{te podocna isto taka
so primena na leksemi od tu|o poteklo. Slovenskite imiwa, zna~i, se
mno`estvo na antroponimi koe se definira jazi~no, za razlika od hristijanskite
ili muslimanskite imiwa koi se definiraat konfesionalno-kulturolo{ki
so ogled na nivnata me{ana jazi~na proveniencija.
81
2. Neoficijalnite formi na imiwata nasprema oficijalnite
Vo razvojot na hipokoristi~nite formi vo makedonskiot jazik,
kako i vo drugite slovenski jazici, treba da se razlikuvaat dve fazi:
1. nastanokot na hipokoristizacijata, 2. razvojot na hipokoristizacijata.
Nastanokot na hipokoristizacija zavise{e od dol`inata na imeto.
Hipokoristi~nite formi na imiwata se upotrebuvale prvobitno i
se upotrbuvaat dosega glavno vo komunikacija so mali deca. Odamna e
poznato deka malo dete, koga po~nuva da zboruva, ne mo`e da izgovara
dolgi zborovi. Od ispituvawata na detskiot govor, zapo~nati u{te vo
XIX vek, znaeme deka malite deca najlesno izgovaraat zborovi so struktura
SVSV (ili VSV), t. e. dvoslo`ni, koi ne sodr`at konsonantski
grupi (Tomanovi} 1960: 111-112, Pjanka 1975: 86-87). Ako vo zborot se
javuvaat konsonantski grupi, tie se uprostuvaat so toa {to konsonantot
nastanat po pat na uprostuvaweto ~esto se prenesuva na drugiot slog,
sp. mak. Cveta → Ceca. Dvoslo`ni bea vo praslovenskiot jazik samo
prostite imiwa, na pr. *CvětÍ i `enskiot derivat od toa ime *Cvěta > →
Cveta ili *ZmÝjÝ → Zmej, srp. Zmaj. Takvo odapelativno ime mo`e{e
da dobie deminutiven sufiks, ~ija funkcija od deminutivna stanuva {e
deminutivno-hipokoristi~na (vo odnos na malo dete), a podocna ~isto
hipokoristi~na (vo odnos na vozrasen ~ovek), sp. go staropolskoto
ime Qatec (vo sovremeniot jazik poznato samo kako prezime: Kwiatek) na
eden selanec, zapi{ano vo eden latinski rakopis (Bulla Gnieźnieńska)
od 1136 god. vo Velikopolska, sp. *KvětÍ → *KvětÍkÍ > Kwiatek i *CvětÍ
→ *CvětÍkÍ → *CvětÍk-o > Cvetko, *ZmÝjÝ → *ZmÝjÝkÍ → ZmÝjÝk-o >
Zmejko, srp. Zmajko (v. podolu).