УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

58
tot na govorot kon realnosta, a poto~no, poso~uvawe odnos na znakovi
kon interpretatori se izrazuva so pomo{ta na komunikativnata kategorija
opredelenost-neopredelenost.
Opredelenosta se bazira vrz slednive priznaci na predmetot:
poznatost, identifikuvanost, predznaewe, to est vrz referentnata
upotreba na imenkata (poseben slu~aj pretstavuva rodovata referencija).
[to se odnesuva na neopredelenosta, ne treba da se identifikuvaat
nereferentnosta i neopredelenosta. Za nereferentnata imenka
se karakteristi~ni zna~ewata kako egzistencijalnost, generi~nost i
tipizirawe. Me|utoa, poimot „neopredelenost“ gi opfa}a samo re ferentnite
imenki. Poradi toa sprotivstavuvawe po opredelenost-neopredelenost
e vozmo`no samo vo sferata na referentno upotrebena
imenka.
1.2. Vo semantikata na takanare~enite neopredeleni zamenki
(NZ) e pretstavena me|usebna povrzanost na poimite neopredelenost i
referentnost. Vo sistemot na NZ po tradicija se izdeluvaat tri tipa
na neopredelenosta (za referentnata semantika na NZ vrz materijalot
na makedonskiot jazik vidi: Povarnicina 1996, 1998, 1999):
1) Neopredelenosta na nepoznatosta (specifi~na). Predmetot na
govorot ne im e poznat nitu na govoritelot, nitu na slu{atelot.
Stanuva zbor za referentnata upotreba (Nekoj ~ovek dojde);
2) Slabata opredelenost (specifi~na). Predmetot na govorot
mu e poznat na govoritelot, no ne mu e poznat na slu{atelot.
Referentnata upotreba (Pred nekolku dena dojde eden moj prijatel);
3) Egzistencijalnosta (takanare~enata nespecifi~na neopredelenost).
Nereferentnata upotreba (Zemi nekoja (koja bilo) kniga).
Kako {to proizleguva od klasifikacijava, neopredelenosta ja
karakterizira samo prvata grupa na NZ. Vtorata grupa na zamenkite
go poka`uva procesot na formirawe opredelen poim od neopredelen.
Za dvete grupi e karakteristi~na referentna upotreba na imenkata.
Tretata grupa na zamenkite se nao|a nadvor od poimot na neopredelenosta,
za{to tuka se realizira semantikata na postoewe i na sloboda
na izborot od mno`estvo. Vo ovoj slu~aj imeto se upotreba nereferentno.
1.3. Me|utoa, „govoritelot i slu{atelot sekoga{ izvlekuvaat
zna~itelno pove}e informacija od oddelni iskazi otkolku {to se
sodr`i vo niv kako vo jazi~nite obrazuvawa“ ([ahovskiŸ, @ura 2002:
38). Informacijata se bazira ne samo vrz pretstavata za poznatosta ili