УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

92
prezimiwa: Ko~anski, So{anski : Ko~ani, So{ani (Ivanova 2007: 180).
Istoto zna~ewe go izrazuva{e i spomenatiot sufiks *-itjo-, sp. vo sovremeniot
ruski jazik moskvi~i, pskovi~i (edn. moskvi~, pskovi~) ’`iteli
na Moskva, Pskov‘. Imenskiot sufiks *-inÍ pak, sroden so pridavskiot
sufiks *-in- (zastapen vo prezimiwata) ozna~uval pripadnost kon grupa
lu|e, kolektiv, semejstvo, sp. bratinÍ : bratja, čeľadinÍ : čeľadÝ, gospodinÍ
: gospoda, RusinÍ : RusÝ (Slavski 1974 I: 120) – vo posledniov slu~aj isto
taka pripadnost kon mestoto (zemjata). Sp. mak. gospodin : gospoda,
Rusin : Rusija (prvobitno: Rus). Bliskosta na ovie tri zna~ewa na potekloto
(od roditelot, semejstvoto i mestoto) dovede do duplirawe na
sufiksite, na pr. kaj makedonskite prezimiwa: -ov-ski(a) / -ev-ski(a) i
-in-ski(a) pokraj -ov(a) / -ev(a), -in(a) i -ski(a). Sli~no i vo prezimiwata
od srpsko poteklo: -ov-i} / -ev-i} pokraj -i}.
Prezimiwata koi zavr{uvaat na -ov- / -ev-, -in- i na -sk- imaat vo
makedonskiot jazik dve formi: ma{ka i `enska, sli~no i vo bugarskiot
jazik, kako vo ruskiot: Egorov : Egorova, AfanasÝev : AfanasÝeva,
ЮrÝev : ЮrÝeva, SolovÝёv : SolovÝёva, no i vo drugite isto~noslovenski
jazici, a isto taka vo polskiot, ~e{kiot i slova~kiot, vo koi tie
se mo{ne retki. [to se odnesuva na serijata -ov-i} / -ev-i} i -i}, vo
isto~noslovenskite jazici isto taka nema diferencijacija vo ovoj
pogled me|u ma{kite i `enskite prezimiwa koi ne se izdiferencirani
so rodovata nastavka: belorus. Alяhnovi~, ukr. Tarasevu~. Me|utoa
diferencijata po rod se vr{i kaj niv na drug na~in. Ma{kite formi
imaat deklinacija, dodeka `enskite se nemenlivi. Sli~no e i vo ruskiot
jazik.
@enskite srpski, crnogorski, bosanski i hrvatski prezimiwa na
-ić se nemenlivi, kako i vo drugite jazici, me|utoa vo razgovorniot jazik
se upotrebuvaat derivati so sufiksot -ka koi se menlivi (srp. Dragiћ :
Dragiћka). Vakvi formi se upotrebuvaat i vo razgovorniot makedonski
jazik. Vo oficijalnata jazi~na komunikacija na srpskata teritorija ne
se upotrebuvani isto taka `enskite formi od prezimiwata retki vo
ovoj region na ov, -ev kako i na -ski, -ovski / -evski i -inski.
Za razlika od makedonskiot i bugarskiot, vo isto~noslovenskite
jazici pridavskite prezimiwa (sli~no kako pridavkite) imaat kratki
i dolgi formi, i toa: 1. kratka forma vo ma{ki rod i dolga forma
vo `enski rod – vo beloruskiot jazik: BelÝski : BelÝskaя, Kamaroўski
: Kamaroўskaя, 2. dolga forma vo ma{ki rod i kratka vo `enski rod
– vo ukrainskiot: BіlsÝkiй : BіlsÝka, KotlяrevsÝkiй : KotlяrevsÝka,
DzяtkіvsÝkiй : DzяtkіvsÝka, KocюbinsÝkiй : KocюbinsÝka, ІlÝїnsÝkiй
: ІlÝїnsÝka, 3. samo dolgi formi – vo ruskiot: Dostoevskiй : Dostoevskaя,
^ernы{evskiй : ^ernы{evskaя.
Vo makedonskiot jazik prvobitnata morfonolo{ka alterna cija
o : e, povrzana so pojavuvaweto na prethodnata tvrda ili meka sog-