УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

114
Istoriski gledano, dvojnata semantika na perfektot i negovoto
postepeno potpolno vklopuvawe vo konjugaciskiot sistem ({to zna~i
obrazuvawe formi i od tranzitivni glagoli i obrazuvawe pasivni
formi) vnele nova semantika, {to bilo pri~ina da po~nat da se gubat
sinteti~nite formi na perfektot. Tie vo gr~kiot jazik se izedna~ile
so konjugacijata na aoristot, a vo latinskiot, perfektot ja prezel
prvenstveno funkcijata na aoristot. I dvata slu~aja poka`uvaat deka
pre ovladuva semantikata na vidot, a ne na temporalnata interpreta ci ja
na osnovnata forma, odnosno na stariot perfekt. Perfektivniot vid
na temporalnata oska prirodno se vrzuva so zonata na minatosta.
Na mestoto na starite sinteti~ki formi se razvivaat novi
analiti~ki konstrukcii na perfektot, koi, so ogled na samata dvojna
konstrukcija, mnogu pojasno go poka`uvaat dvojniot odnos na perfektot
kon kategoriite vid i vreme za razlika od stariot sinteti~ki
perfekt.
Imeno, perfektot i vo svoeto primarno zna~ewe: aktuelna sostojba
{to e rezultat na zavr{en nastan, ima dvojna temporalna interpretacija
i kon sega{nosta i kon minatosta. Pri toa perfektot
ne nosi nikakva informacija za toa koga e izvr{en, odnosno zavr{en
nastanot {to go imenuva. Vo procesot na izmestuvawe na negovata temporalna
interpretacija od sega{nosta kon minatosta, perfektot lesno
se vklopuva vo semantikata na aoristot, koj, vo osnova e neopredeleno
minato vreme so koe se iska`uva eden moment od nastanot, na po~etokot
ili na krajot. Posledniot tip go reprezentira t.n. rezultativen aorist,
koj verojatno u{te prethodno (zna~i pred kompletnoto izedna~uvawe
na aoristot i perfektot) vo soodveten kontekst mo`el da go zamenuva
perfektot; se razbira dozvolena e i situacija vo obratnata nasoka.
Toa mo`e da go zabele`ime vo sovremeniot makedonski jazik, spored
primerite od tipot: Dojdov ’dojden sum‘; Stignav ’stignat sum‘; Se
naspav ’naspan sum‘ itn.
Evidentno e deka vakvite konstrukcii mo`at da se tolkuvaat
i kako aktuelna sostojba vo momentot na govorewe, odnosno da imaat
interpretacija od tipot: ’Tuka sum‘, odnosno ’Se ~uvstvuvam naspano
/ odmoreno‘.
Konstrukciite od tipot: imam + -n- / -t-pridavka, iako poka`uvaat
dvoen odnos kon kategoriite vid i vreme (sp. Denes imam dojdeno za
va`na rabota, drug pat }e se zabavuvame.), vo pogolemiot broj slu~ai
upatuvaat na izvesna pogolema naklonetost kon minatosta, sp. Ovaa
vazna ja imam kupeno vo Kina.
Tolkuvaweto na ima-perfektot, upotreben kako vo posledniot
primer glasi deka rezultatot od nastanot izvr{en vo neopredelen
moment od minatoto e s# u{te relevanten vo momentot na zboruvawe.
Pri toa otsustvuva aktualizacija na minatiot nastan, kako {to e toa
slu~aj so prviot primer.