УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

so denot na smrtta na svetecot. Me|utoa starite imiwa (kaj Slovenite
– slovenski) se upotrebuvaa neoficijalno kako vtori imiwa u{te
dolgo vreme. Nekoi katoli~ki svetci imaa slovenski imiwa (na pr.
pol. Stanisław, Kazimierz, ~e{. Václav), pa tie stanaa mnogu popularni
kaj nivnite narodi. No sepak pove}eto od imiwata upotrebuvani kaj
katoli~kite Sloveni se od neslovensko poteklo.
Kaj nekoi evropski narodi kaj katolicite se upotrebuvaat pove}e
od dve imiwa, osobeno vo [panija. Toj obi~aj zapo~nal nekade vo XVI
vek so toa {to imeto na deteto go odreduvale kumovite. Najbogatite
lu|e za kumovi izbirale i nad deset parovi, so toa {to sekoj par mu
predla gal na sve{tenikot po edno ime. Vo na{e vreme dr`avnite propisi
vo pove}eto evropski zemji dopu{taat vo oficijalna upotreba do
dve imiwa, iako nekoi nivni dr`avjani na kr{tevawe dobile pove}e.
Protestantizmot, koj go otfrli kultot na svetcite, be{e isto
ta ka pro tiv slaveweto na imendenot. I pokraj toa {to vernicite od
protestantskite crkvi go slavat samo rodendenot, vo ponovo vreme kaj
nekoi protestantski zaednici slaveweto na imendenot do`ivuva renesansa,
osobeno ako tie `iveeat kako malcinstvo me|u katoli~koto naselenie,
kako {to e slu~ajot so kalvinistite vo Polska, koi izdavaat
ka lendari so svetci. Sli~no vo Finska, vo koja{to skoro site `ite li
$ pripa|aat na luteranskata crkva, se izdavaat kalendari ili spisoci
na imiwata so datumot na imendenot (na pr. Kaansananvalistusseeuran Kalenteri
vuodelta 1883, „Säästäväisyydestä“. Kirjoitus Helsingin Yliopiston almanakasta
vuodelta 1925, Nim, Postipankki 1975), {to verojatno se dol`i na
dolgoto rusko vladeewe vo taa zemja.
Poseben slu~aj se lai~kite kalendari so imenden koi imaat dolga
tradicija vo Polska (nadvor od crkovnite kalendari koi se izdavani i
vo drugi zemji kako na pr. Hrvatska, Slovenija, Avstrija). Vo godinite
1829-1831 vo delot na Polska koj be{e pod ruska vlast se izdaval vo edno
spisanie takanare~eniot slovenski kalendar, vo koj vo site denovi vo
godinata – mesto na svetcite – se stavale imiwata na polskite i slovenskite
kralevi, knezovi, vitezi, heroi, kako i drugi imiwa, najdeni
vo srednovekovnite hroniki (spored denot na smrtta ili ra|aweto, ili
pak nekoja bitka). Posleden takov kalendar {to ni e poznat e izdaden
vo Lo| vo 1946 godina. Vo nego ima i mnogu imiwa – sekoga{ vo ma{ka
i `enska forma – izmisleni od samiot avtor. Vo krajot na HIH i na
po~etokot na HH vek nekoi privatni izdava~i (nadvor od katoli~kata
crkva) po~naa da izdavaat kalendari koi sodr`ea imiwa od razli~ni
izvori: imiwata na svetcite od katoli~kite kalendari i imiwata na
li~nostite od slovenskite kalendari dopolnuvani so novite stranski
imiwa (naj~esto imiwata na filmski artisti, muzi~ari, peja~i, sportisti
– pod denot na nivniot najva`en nastap, denot na stapuvaweto vo
brak ili rodendenot). Nekoi spisanija i magazini po II svetska vojna
87