УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

121
(od perfektivni i od imperfektivni glagoli), a vedna{ potoa na konstrukcijata
od tipot sum + l-forma vo postari tekstovi {to poteknuvaat
od ju`nite makedonski govori, na pr. Kulakiskoto Evangelie (Pa
’on mu guvor’i, da mu ri~’e na t’atko mu ... T’atkoto mu r’ekal pa na
n’ego). Sli~no zna~ewe se poka`uva i vo samata naracija zabele`ana
vo tekstovite od s. Suho i Visoka vo Solunsko od Malecki, kako i vo
prikaznite od Verkovi}. Taka raska`uva~ot mo`e da go zapo~ne tekstot
so minato neopredeleno vreme, a vedna{ da prodol`i da raska`uva so
formite na minatite opredeleni vremiwa (poprecizno vo vrska so ova
sp. Topoliwska 1995 : 213-220; 245-251; Golomb 1961:163).
Voop{to slabata opozicija, na temporalen plan, me|u minatite
opredeleni i neopredeleni vremiwa se ~uvstvuva i denes pri
raska`uvaweto na narodnite prikazni, sp. primeri od tipot: Vo staro
vreme si `iveel eden car, si imal tri }erki. Eden den najstarata }erka
mu rekla na carot ....
Se ~ini deka prirodno bila nalo`ena potrebata od posilna
opozicija me|u minatite opredeleni i neopredeleni vremiwa, pa kako
osnovna opozicija me|u minatite opredeleni i minatite neopredeleni
vremiwa ne se nametnuva samo opredelenosta : neopredelenosta vo odnos
na vremeto vo koe e izvr{en nastanot tuku i subjektivniot odnos na
govoritelot koj kon iska`aniot nastan zazema pozicija na svedok ili
jasno se ograduva od nastanot koj li~no ne mo`e da go zasvedo~i; so drugi
zborovi po~nuva da se razviva imperceptivot vo makedonskiot jazik.
Samata gramatikalizacija na kategorijata zasvedo~enost :
nezasvedo~enost, pred s# se poka`uva preku razvojot na formite na
aoristot i imperfektot, od edna strana, i stariot sum-perfekt od
druga strana. Ako so prvite jasno se iska`uva zasvedo~eno dejstvo, vtorite
variraat vo pogled na zasvedo~enosta, odnosno nezasvedo~enosta.
So drugi zborovi, aoristot i imperfektot se jasno markirani kako
zasvedo~eni dodeka konstrukcijata sum + l-forma se javuva kako + /
- markirana vo pogled na zasvedo~enosta. Jasno se poka`uva deka kategorijata
na subjektiven stav kon iska`aniot nastan se vgraduva vo
sistemot na minatite vremiwa vo makedonskiot jazik.
Razvojot pak na kategorijata zasvedo~enost : nezasvedo~enost vo
ramkite na konstrukciite gradeni so l-formata vodi kon nejzina potpolna
gramatikalizacija vo sovremeniot makedonski jazik. Taka, mo`at
da se razlikuvaat formi za preka`anost / nezasvedo~enost, koi temporalno
go lociraat nastanot vo sega{nosta ili vo minatosta, toa se konstrukciite
od tipot: sum + l-forma: Jane v~era pristignal vo Skopje;
Tome veli deka Jane do{ol ’e tuka‘ / ’e pristignat‘), a so konstrukciite
od tipot }e + l-forma se iska`uvaat preka`ani / nezasvedo~eni nastani
na planot na idnosta, kako i na planot na idnosta vo odnos na nekoj mi-