УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

128
so klitikite za opredelen direkten objekt i za indirekten objekt.
Udvojuvaweto na klitikite za direkten objekt e vid na markirawe na
centarot. Predikatot se kombinira so re~eni~ni klitiki vo predikatski
klitiki. Klitikite se preverbalni, so {to koga gi ima dvata
vida, taa za indirekten objekt se nao|a pred taa za direkten. Klitikite
se usoglasuvaat spored lice, broj i rod. Makedonskiot go ima sledniot
red na zborovite: subjekt – glagol – direkten i indirekten objekt kako
najneutralen red.
Postoewe na primeri so udvojuvawe na direktniot neopredelen
objekt i primeri na neudvoen indirekten objekt go nametnuva
pra{aweto za diskursnata funkcija 3 na klitikite vo opredeleni situacii
i vo makedon ski ot jazik.
Za primerite na neudvojuvawe / udvojuvawe na direktniot / indirektniot
objekt koi se t.n. otstapuvawa od normata registrirani od
strana na Ugrinova (1960:30; 1960/61:107) taa naveduva deka „doa|a do
izraz subjektivniot odnos na zboruva~ot kon ne{tata opfateni so iskazot“.
Vo statijata so primeri za neudvojuvaweto na indirektniot objekt
Crvenkovska (1986:101) naveduva deka „ovoj problem treba podlaboko da
se razgleda“, bidej}i prakti~nata primena poka`uva razli~ni re{enija
od normata. Tie dve vsu{nost go navestuvaat mo`noto objasnuvawe na
t.e. otstapuvawe na udvojuvaweto vo odnos na normata preku opredelenite
diskursni funkcii na klitikite i vo makedonskiot jazik.
1. Informaciskata struktura i klitikite za direkten
objekt vo makedonskiot jazik.
1.1. Pokazatelite za opredelenost go objasnuvaat udvojuvaweto
na objektot vo makedonskiot, no ima primeri od razgovorniot makedonski
so neopredeleni specifi~ni imenski sintagmi {to se udvoeni
(Friedman 2002, Minova-\urkova 2000: 211). Kako i vo gr~kiot i vo albanskiot
(Kazazis and Pentheroudakis 1976), makedonskoto eden vo svojata
specifi~na-referencijalna funkcija e gramatikalizirano do toj
stepen {to mo`e da potegne i udvojuvawe na objektot. Funkcijata na
klitikite za direkten objekt kaj specifi~nite neopredeleni imenski
sintagmi, (so objektivno neopredelenata zamenka eden) e ista so albanskiot
4 kade klitikite go topikaliziraat objektot, t.e go defokusiraat.
3
Diskursnata funkcija se odnesuva na ona {to poprecizno mo`e da se nare~e funkcionalna
struktura na informaciskata struktura (sp. Jaeger i Gerassimova 2002). (Klitikite davaat
informacija deka ima udvojuvawe na informacija {to $ pripa|a na ista gramati~ka
funkcija.)
4
v. Kallulli 1995.