УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ
УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ
УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
120<br />
pe riferija kategorijata (dubitativ z.m.) e prisutna i jasno oformena,<br />
imeno, taa e edinstvenata funkcija na sum-perfektot, pri {to<br />
naj{iroko e zastapena markiranata admirativna varijanta na dubitativot.<br />
Odej}i kon istok, dubitativot e prisuten vo `ivata razgovorna<br />
re~, dodeka vo jazikot na narodnoto tvore{tvo (prikaznite) ne se<br />
izdeluva jasno od drugite funkcii na minatoto neopredeleno vreme. I<br />
najposle, vo jugoisto~nite govori dubitativot, iako prisuten, najslabo<br />
se izdvojuva, {to verojatno ostanuva vo vrska so pomesteniot status<br />
na minato neopredeleno vreme, t.e. so slabeeweto na granicata me|u<br />
opredelenite i neopredelenite vremiwaÿ.<br />
Od prilo`eniot citat jasno se gleda deka sudbinata na stariot<br />
sum-perfekt vo makedonskiot jazik e razli~na vo razli~ni jazi~ni<br />
sredini. Razvojot na ovaa konstrukcija e vo korelacija so razvojot na<br />
aoristot i imperfektot i na ima-konstrukciite vo makedonskiot jazik.<br />
Op{to re~eno, na krajniot jugozapad se nametnuvaat aoristot i imperfektot<br />
kako osnovni formi na preteritot, a kako formi na minatoto<br />
neopredeleno vreme i kako perfekt se upotrebuvaat ima-konstrukciite;<br />
sum+l-formata se ~uva vo funkcija na dubitativ / admirativ; nema<br />
razvoj na preka`anost, odnosno nezasvedo~enost (sp. Topoliwska 1995:<br />
205-212; 295).<br />
Na ostanatiot del od makedonskata jazi~na teritorija, najop{to<br />
sfateno, se zacvrstuvaat aoristot i imperfektot vo pozicija na osnovni<br />
formi na preteritot, no istovremeno se sudiraat so konstrukcijata<br />
sum + l-forma koja nastojuva da ja zazeme istata funkcija (kako {to<br />
se odviva razvojot na stariot sum-perfekt vo ostanatite slovenski<br />
jazici, pred s# vo nebalkanskite). Kako {to e slu~aj i so balkanskite<br />
neslovenski jazici, vo makedonskiot jazik preovladuvaat sinteti~kite<br />
formi na preteritot. So drugi zborovi, konstrukcijata sum + l-forma<br />
ednostavno bila prinudena da trgne po drug razvoen pat (sp. Ilievski<br />
1998: 239&240).<br />
Od druga strana razvojot na konstrukciite od tipot sum + l-forma<br />
povratno vlijaat vrz razvojot na aoristot i imperfektot vo makedonskiot<br />
jazik. Poslednite se zacvrstuvaat na pozicijata na minato<br />
opredeleno svr{eno, odnosno nesvr{eno vreme, a konstrukcijata sum<br />
+ l-forma ja prezema funkcijata na minato neopredeleno svr{eno, odnosno<br />
nesvr{eno vreme, vo korelacija so faktot deka l-formata mo`e<br />
da se obrazuva kako od aoristnata taka i od prezentskata osnova. Site<br />
ovie promeni se slu~uvaat istovremeno i so procesot na razgraduvawe<br />
na kategorijata vid vo makedonskiot jazik.<br />
Opozicijata opredelenost : neopredelenost na ~isto temporalen<br />
plan ne se poka`uva kako dovolno razlikuva~ka me|u minatoto opredeleno<br />
vreme, od edna strana, i minatoto neopredeleno vreme, od druga<br />
strana, {to se doka`uva so nemotiviranata upotreba edna{ na aoristot