УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

32
alb. ’I ka marrë koka erë‘, mak. ’glavata mu zede veter‘;
alb. ’S’kam sy e faqe‘, mak. ’nemam obraz‘ / ’nemam lice‘;
alb. ’E kam halë në sy‘, mak. ’go ima kako glotka v o~i‘.
Trgnuvaj}i od gorespomenatovo, ~esto se postavuvaat pra{a wa
od tipot:
– Dali bi se na{le zaedni~ki idiomatski strukturi vo razni jazici
– Dali bi smeele da zboruvame za zaedni~ki koncepti vo na~inot
na koj lu|eto go zamisluvaat svetot {to n# opkru`uva
Spored Lejkof (1987, str. 446) lu|eto vo svojata svest imaat golemi
grupi konvencionalni zamisli za svetot {to gi opkru`uva, vo
za visnost od kulturata na koja $ pripa|aat. Zamislite se formiraat
vrz osnova na na{eto iskustvo. Zatoa i koga bi imale mnogu ili malku
istoriski kontakti me|u na{ite kulturi, faktot {to i dvete kulturi
se razvivale spored balkanskata tradicija, deka i dvata na{i naroda
i zemji do`iveale isto ili sli~no istorisko iskustvo, bi zna~el deka
imalo mo`nost na{ite narodi da imaat sli~ni socijalni, moralni i
politi~ki vrednosti, vrednosti koi nao|aat izraz vo jazikot, a osobeno
vo frazeologijata na dvata naroda.
Kanalite spored koi se razvivaat kulturite vo jazikot se obojuvawata,
takanare~eni kulturni, koi se `ivi, osobeno kaj idiomite.
Ovie kulturni obojuvawa se specifi~ni za sekoja govorna grupa, no ima
i op{ti vrednosti koi zazemaat mesto vo dvete kulturi.
Pr. alb. ’S’ia ha qeni shkopin‘, (ne mu go jade ku~eto stap~eto), a makedonskiot
analogen izraz e ’ni vragot ne mu ja vrve‘ (mnogu snaodliv
i sposoben ~ovek).
Analiziraj}i gi gorenavedenive primeri doa|ame do zaklu~ok
deka bi trebalo da ima eden opredelen stepen na sli~nost vo na~inot
na koj lu|eto go zamisluvaat svetot, vo sprotivno, niedno logi~no
op{ tewe so pomo{ na jazikot ne bi bilo mo`no. Ako lu|eto od razni
kulturi ne bi imale sli~ni koncepti za svetot vo koj{to `iveat,
te{ko bi se razbirale me|u sebe, ili te{ko bi preveduvale od eden
jazik na drug, vpro~em, da gi upotrebuvaat istite idiomatski izrazi
vo nivniot jazik.
1. Kako primer imame nekoi idiomi koi se pozajmeni vo albanskiot
i makedonskiot jazik i tie se vklu~uvaat vo zaedni~kiot fond
na site jazici, kako:
alb. ’Si thembra e Akilit‘ – mak. ’Ahilova peta‘;
alb. ’Flaka e Prometeut‘ – mak. ’Prometeev ogan‘;