3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Po Kladniku povzemamo, da morajo zemljepisna imena, ki se uporabljajo v mednarodni komunikaciji
in so zapisana v uradnem jeziku neke de`ele, ostati nespremenjena. Tako stali{~e so v preteklosti
pogosto zastopali geografi, ne pa tudi slavisti, ki imajo raj{i eksonime. Raba naglasnih in diakriti~nih
znamenj je namre~ v znanstvenih in strokovnih krogih vedno obvezna. Druga~e je v vsakdanji in {olski
rabi, kjer so za`elene bralne in izgovorne poenostavitve. Zato so za {olske atlase primernej{i poenostavljeni
zapisi zemljepisnih imen. Pravopisna pravila v {tevilnih jezikih dovoljujejo dva temeljna
postopka pre~rkovanja, enega z doslednim upo{tevanjem vseh lo~evalnih znamenj, in drugega, poenostavljenega.
Kladnik obravnava tudi povsem prakti~na podro~ja uporabe in zapisovanja zemljepisnih imen
v atlasih, med njimi priporo~a, da naj bi bila v kakovostnih atlasih podoma~ena zemljepisna imena
(eksonimi) zapisana v oklepaju, z druga~no ali manj{o pisavo pod endonimi ali vzdol` njih, na primer
Lisboa (Lizbona), kar pa ni povsem skladno s pravopisnimi pravili. Tak{en na~in zapisovanja je priporo~ljiv
iz vzgojnih in izobra`evalnih smotrov tudi v {olskih atlasih, vendar je praksa `al dostikrat druga~na.
Na preglednih zemljevidih sveta in posameznih celin v majhnih merilih na~eloma velja uporabiti izklju~no
podoma~ena imena, na podrobnih regionalnih zemljevidih v ve~jih merilih pa originalna imena z vsemi
naglasnimi in diakriti~nimi znamenji, poleg njih pa podoma~ena imena. S tem so dosledno upo{tevana
priporo~ila resolucij konferenc Zdru`enih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen, ki nasprotujejo
uvajanju novih eksonimov.
Problematika rabe tujih zemljepisnih imen je razvejena in zapletena {e posebej v ~asovnem prerezu.
Kladnikova {tudija bi zato lahko pomenila tudi korak k o`ivljanju histori~ne geografije oziroma kartografije,
saj odpira nekatere nove poglede v zgodovino {olske in znanstvene geografije druge polovice
19. stoletja, enega najpomembnej{ih obdobij uveljavljanja slovenske kulturne in znanstvene samostojnosti.
Od takrat do danes je slovenska atlasna literatura pre`ivela zanimive razvojne faze, sprva te`nje
po panslovansko obarvanem podoma~evanju, pozneje vpliv germanizacije, po 1. svetovni vojni okrepljenega
vpliva srb{~ine in prek nje ruskega jezika, pred 2. svetovno vojno in med njo tudi italijan{~ine,
v dobi informacijske globalizacije pa se je mo~no okrepil vpliv angle{~ine.
Naj zaklju~imo z ugotovitvijo, da je avtor s tem izvirnim znanstvenim delom pomembno posegel na
podro~je razre{evanja dilem pri ravnanju s tujimi zemljepisnimi imeni, kar bo koristilo na~rtovani
standardizaciji teh imen, zagotovo pa tudi nadaljnjemu zbli`evanju stali{~ geografov in slovenistov.
dr. Jurij Kunaver
8