3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
so zemljevidi sveta (str. 122–248), ki jim sledijo zemljevidi Slovenije in glavni slovenski geografski statisti~ni
podatki. Zadnji del knjige sestavljajo svetovni geografski statisti~ni pregledi, na{ najpopolnej{i
slovar svetovnih ob~noimenskih izrazov z ve~ kot 3300 enotami iz 81 jezikov in zajetno imensko kazalo.
Celotno imensko kazalo vsebuje skoraj 100.000 zemljepisnih imen. Na zemljevidih je zapisanih pribli`no
60.000 razli~nih zemljepisnih imen (Oro`en Adami~ 1997). Posebnost imenskega kazala Velikega
dru`inskega atlasa sveta so dragoceni ve~jezi~ni zapisi mnogih zemljepisnih imen. Ob originalni obliki
zapisa zemljepisnega imena so poleg slovenske razli~ice, ~e je znana, zapisane {e njene morebitne
angle{ke, nem{ke, francoske in {panske imenske razli~ice. Tako je na primer Ljubljana (originalna doma~a
oblika) zapisana {e v nem{ki obliki Laibach in {panski Liubliana. Originalno imensko kazalo je pomemben
vir za raziskovanje in primerjavo eksonimov v navedenih jezikih. V originalni razli~ici atlasa so bila
na mestu slovenskih imen italijanska. Ta atlas, ki je bil sicer natisnjen v ve~ kot desetih jezikovnih razli~icah,
ima tako oblikovano ve~jezi~no imensko kazalo le v italijanski, nem{ki in slovenski izdaji. Razen
pri naseljih je ob posameznem imenuz grafi~nim znakom opredeljen njegov pomenski tip, nakar je ozna-
~ena lokacija imena s {tevilko zemljevida, kjer se pojavlja, in ~rkovno-~rkovno (kombinacija velike in
male ~rke) navedbo kvadranta.
Pri sestavljanju imenika podoma~enih tujih zemljepisnih imen so upo{tevana imena iz obeh izdaj,
tudi zato, ker med obema ni tolik{ne razlike, da bi bilo njuno medsebojno razlikovanje v smislu dveh
posebnih publikacij opravi~ljivo. Razlike med njima se pojavljajo zlasti zaradi ustreznej{ega zapisa ruskih
in ukrajinskih imen (kar na {tevilo podoma~enih imen ne vpliva), nekaterih politi~nih sprememb in poenotenja
imen podmorskega reliefa v novej{i izdaji. ^e sta za dolo~eno podoma~eno tuje zemljepisno
ime v Velikem dru`inskem atlasu sveta in Velikem atlasu sveta uporabljeni razli~ni obliki, je praviloma
upo{tevana novej{a razli~ica. Imenik je sestavljen na podlagi izpisa podoma~enih imen z naslednjih
zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu):
• Atlantski ocean v merilu 1 : 50.000.000 z izsekoma Sue{kega prekopa in Panamskega prekopa;
• Severno ledeno morje v merilu 1 : 50.000.000;
• Sredozemsko morje v merilu 1 : 20.000.000;
• Tihi ocean v merilu 1 : 50.000.000;
• Indijski ocean v merilu 1 : 50.000.000;
• Oceani okrog Antarktike v merilu 1 : 50.000.000;
• Fizi~na karta sveta v merilu 1 : 70.000.000;
• Politi~na karta sveta v merilu 1 : 70.000.000;
• Oceani v merilu 1 : 70.000.000;
• Svetovni promet in ~asovni pasovi v merilu 1 : 70.000.000;
• Fizi~na karta Evrope v merilu 1 : 15.000.000;
• Politi~na karta Evrope v merilu 1 : 15.000.000;
• Severna Evropa v merilu 1 : 6.000.000 z izsekom Islandije v istem merilu;
• Baltske de`ele v merilu 1 : 3.000.000;
• Britansko oto~je v merilu 1 : 3.000.000;
• Srednja Evropa v merilu 1 : 3.000.000;
• Francija in Beneluks v merilu 1 : 3.000.000 z izsekom Korzike v istem merilu;
• Severozahodna Evropa – Beneluks v merilu 1 : 1.500.000;
• Iberski polotok v merilu 1 : 3.000.000;
• Alpe in Apeninski polotok v merilu 1 : 3.000.000;
• Podonavje in Balkanski polotok v merilu 1 : 3.000.000;
• Jugovzhodna Evropa v merilu 1 : 6.000.000;
• Pogorje Ural v merilu 1 : 6.000.000;
• Osrednja Azija v merilu 1 : 6.000.000;
• Severni del Evrazije v merilu 1 : 12.000.000;
• Severovzhodna Azija v merilu 1 : 12.000.000;
74