3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik enot, pokrajin in dràv uporabljajo imenske oblike v srednjem spolu, na primer Bavarsko, ê{koslova{ko, Dansko, Gradi{~ansko, Norve{ko, Novo [kotsko. Bohinec se je spopadal tudi s teàvnimi pridevni{kimi oblikami imen. Spet sta na tapeti Ala{ki zaliv in Ala{ko gorovje, to pa zato, ker Alaska ni bila kot zdaj podoma~ena v Aljaska, ampak sta jo Cigale in Oroèn podoma~ila v Alja{ka, Bohinec pa je kljub obilnemu podoma~evanju uporabil originalno obliko imena. Nenavadne so tudi pridevni{ke oblike Bene- ~anske Alpe, Genèvsko jezero (ker ime @eneva v tem atlasu ni bilo uporabljeno, ~eprav ga je prav Bohinec è vpeljal v De Agostinijevem {olskem atlasu) in Jamajski zaliv. Bohinec je zagre{il kar nekaj napak. Ve~ina ni bila usodna, napa~en prevod ê{ki zaliv za ^ë{skaja guba pa se je pozneje {e ve~krat pojavil v slovenskih atlasih, ~eprav je zanj uporabil tudi alonimsko razli~ico ô{ki zaliv. [e huje je z imenom Malajski preliv, ki se je v tem atlasu prvi~ pojavil za originalno ime Selat Melaka in se pozneje kot rak raz{iril v slovenski geografski literaturi. Preliv namre~ ni poimenovan po Malajskem polotoku oziroma pokrajini Malaji, ampak po pomembni voja{ko-trgovski kolonialni postojanki Malaka, zdaj imenovani Melaka, zato, in v izogib zmedi zaradi podobnosti pridevni{kih izpeljank Malajski in Mala{ki (kot so ga sprva pravilno slovenili), je ime preliva primerneje podoma~evati v Mela{ki preliv. Brez posledic so ostali zapisi Jezero Eriejsko jezero, Jezero Huronsko jezero, Kaira za egiptovsko glavno mesto Kairo, Koln namesto Köln, Bismarckok arhipel namesto Bismarckov arhipel, Sudski preliv namesto Sundski preliv, Rt Catastrofe za Rt Catastrophe, Rt Portland Bill za Bill of Portland in Rt Start za Start Point. Nekak{na krona pa je ime Falklandska depandansa za Falkland Dependency, kar seveda pomeni Odvisno ozemlje Falklandov oziroma Falklandsko odvisno ozemlje. V [olskem atlasu se je po {tevilu podoma~enih imen Evropa prvi~ zna{la na drugem mestu, za Azijo. Nekdanje razmerje med Evropo in Azijo je v njem postalo zna~ilno za razmerje med Evropo in Afriko. Zaradi podrobnej{ih prikazov drugih celin se je mo~no pove~alo {tevilo podoma~enih imen tudi v Severni Ameriki, Oceaniji in na Antarktiki, kjer je podoma~enih 125 zemljepisnih imen. 800 700 {tevilo podoma~enih imen 600 500 400 300 200 100 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 17: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Bohin~evem {olskem atlasu. 58
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Prevlada Azije gre tudi na ra~un mnoì~nega podoma~evanja kitajskih imen, saj je na Kitajskem foneti~no zapisanih kar 335 imen. Kitajska je v krepkem vodstvu pred Rusijo (194 podoma~enih imen), na naslednjih dveh mestih pa sta severnoameri{ki dràvi Kanada in Zdruène dràve Amerike. Po {tevilu podoma~enih imen je druga med evropskimi dràvami Gr~ija, ki ji sledita Italija in Zdruèno kraljestvo. Med Gr~ijo in Italijo sta Iran in Avstralija. Med Italijo in Zdruènim kraljestvom je po {tevilu podoma~enih imen vodilna afri{ka dràva Egipt. Med afri{kimi dràvami sta na lestvici vodilnih {e Sudan in Alìrija, med azijskimi so na njej {e Indija, Saudova Arabija, Japonska, Kazahstan, Tur~ija in Mjanmar, med evropskimi pa Ukrajina. Najve~ je podoma~enih krajevnih imen (slika 17), vendar je njihova prednost manj izrazita kot v starej{ih atlasih. To pomeni, da se je podoma~evalo na vseh vsebinskih ravneh. Od drugega do {estega mesta se zvrstijo podoma~ena imena kopenskih hidronimov, kopenskih reliefnih oblik, obalnih reliefnih oblik, morskih hidronimov in oto{kih reliefnih oblik, pri ~emer nekoliko navzgor odstopa le {tevilo kopenskih hidronimov. Precej podoma~enih imen spada tudi med upravne enote in naravne pokrajine. Nekaj je {e zgodovinskih pokrajin, zgodovinskih naselij in zgodovinskih upravnih enot, tako reko~ na novo se pojavijo podoma~ena imena sicer redkih poimenovanih podmorskih reliefnih oblik. Podoma- ~eni sta tudi 102 imeni neodvisnih dràv. 3.5 VELIKI ATLAS SVETA Za splo{no rabo smo Slovenci dolgo uporabljali za tisti ~as kartografsko dovr{en hrva{ki atlas sveta (Atlas Svijeta 1961), v katerem so zemljepisna imena na {iroko podoma~ena. Ta praksa je prevladovala v letih pred resolucijami konferenc Zdruènih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in seznanitvijo na{e strokovne javnosti z njimi. Ko so se tudi v Jugoslaviji in Sloveniji zavedli razse`nosti novih svetovnih pogledov na zemljepisna imena, je dozorel ~as za nov atlas sveta v slovenskem jeziku. Ta je izhajal iz povsem novih izhodi{~, ki jih je natan~no predstavil Jakob Medved (Medved 1969b), glavni snovalec Velikega atlasa sveta. Atlas je leta 1972 izdala zalo`ba Mladinska knjiga. Kartografske osnove za topografske zemljevide je pridobila od londonske zalo`be Aldus Book, ki je izdala New Relief World Atlas, za tematske zemljevide pa od nem{kega Bertelsmannovega kartografskega in{tituta. Veliki atlas sveta je v sloven{~ini iz{el le v eni izdaji, prava uspe{nica pa je bil na srbskem in hrva{kem trì{~u, kjer je doìvel kar 15 ponatisov, zadnjega leta 1988. Jakob Medved (1926–1978) je doktoriral leta 1963. Po svoji znanstveni usmeritvi je bil v prvi vrsti agrarni geograf, njegovo profesorsko vlogo pa sta zaznamovali zlasti podro~ji metodike geografskega pouka in regionalne geografije. Navzven najbolj prepoznaven pe~at je zapustilo njegovo delo na podro~ju priprave atlasov in zemljevidov. Poleg Velikega atlasa sveta je bil vodilni sodelavec pri pripravi Atlasa sveta za osnovne in srednje {ole, ki je prvi~ iz{el leta 1979 in doìvel sedem ponatisov, zadnjega {e v poznih osemdesetih letih prej{njega stoletja. Medved je bil tudi avtor Zemljevida z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Bene~iji, ki je iz{el leta 1974, tri leta pozneje pa je iz{el njegov zemljevid Trà{ko ozemlje, na katerem so med drugimi zemljepisnimi imeni dvojezi~no prikazana tudi nekatera ledinska imena (Klemen~i~ 1979). @e konec {estdesetih let je za~el snovati projekt nacionalni atlas Slovenije, ki tudi zaradi njegove zgodnje smrti {e desetletja ni pri{el dosti dlje od podrobne vsebinske zasnove in poskusnih odtisov vzor~nih zemljevidov, dokler ni ob povsem spremenjeni zasnovi in uporabi ra~unalni{ke kartografije kon~no ugledal lu~ sveta z naslovom <strong>Geografski</strong> atlas Slovenije (DZS 1998). Medvedova desna roka je bil urednik v Mladinski knjigi, prav tako geograf Borut Ingoli~ (1939–), ki je z Medvedom sodeloval tudi pri pripravi drugih atlasov omenjene zalo`be. Geograf Vladimir Leban je prispeval poglavje Va`nej{a geografska odkritja, jezikoslovec Janko Moder pa è ve~krat omenjeno razpravo O pisavi in izreki zemljepisnih imen (Moder 1972, 393–406). Sicer je atlas srednjega formata 31 krat 23,5 cm na{ prvi vsestransko sodobni atlas. V uvodu so metodolo{ka pojasnila s predstavitvijo kartografskih projekcij in vesolja. Kartografskemu delu s {tevilnimi topografskimi in tematskimi zemljevidi 59
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?