27.11.2014 Views

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />

Drago Kladnik<br />

400<br />

350<br />

{tevilo podoma~enih imen<br />

300<br />

250<br />

200<br />

150<br />

100<br />

50<br />

0<br />

celina<br />

dr`ava<br />

naselje<br />

zgodovinsko naselje<br />

kopenska reliefna oblika<br />

kopenski hidronim<br />

morski hidronim<br />

podmorska reliefna oblika<br />

oto{ka reliefna oblika<br />

obalna reliefna oblika<br />

naravna pokrajina<br />

zgodovinska pokrajina<br />

pejsa`<br />

upravna enota<br />

zgodovinska upravna enota<br />

drugo<br />

Slika 46: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v DeAgostinijevem<br />

atlasu sveta.<br />

morju, Zaliv Edvarda VIII. za Edward VIII Bay v Antarkti~nem oceanu, Zaliv Vseh svetih za Baía de Todos<br />

os Santos ob brazilski obali Atlantskega oceana.<br />

Seznam stvarnih napak na zemljevidih je kratek. Za nem{ko mesto Freising severno od Münchna<br />

je napa~no zapisano ime Bre`e, moralo pa bi biti Bre`inje, za avstralski Eyre Peninsula je zapisano<br />

Eyrov Polotok, za egiptovsko Great Bitter Lake pi{e Veliko slano jezero, moralo pa bi Veliko grenko jezero,<br />

in namesto Zahodnoevropska kotlina je zapisano Zahodnevropska kotlina.<br />

V najnovej{em Velikem atlasu sveta sta podoma~eni 2502 tuji zemljepisni imeni. Razmerja po celinah<br />

so zelo podobna kot v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2002). V vodstvu<br />

je Evropa pred Azijo, dale~ za njima je Afrika. Oceanija je nekoliko pred Severno Ameriko. Opaznej{a<br />

razlika je le pri Antarktiki, ki je zaradi podrobnej{ega prikaza po {tevilu poslovenjenih imen pred Ju`no<br />

in Srednjo Ameriko. [tevilo podoma~enih imen v Velikem atlasu sveta je v primerjavi s {olskim atlasom<br />

Mladinske knjige manj{e na prav vseh celinah, razen na Antarktiki.<br />

Med posameznimi dr`avami je v vodstvu Rusija, ki ji sledi Gr~ija. Do tega je pri{lo zaradi na~rtnega<br />

zalo`ni{kega usklajevanja z Velikim splo{nim leksikonom (DZS 1997–1998), kjer je vrsta gr{kih imen<br />

poslovenjenih. Na tretjem mestu so Zdru`ene dr`ave Amerike, na osmem pa druga severnoameri{ka<br />

dr`ava Kanada. Med obema so {e evropski dr`avi Italija in Francija ter vodilni azijski dr`avi Indija in<br />

Kitajska. Neposredno za Kanado je na devetem mestu Egipt, edina afri{ka dr`ava na lestvici prvih dvajsetih,<br />

ki je tako visoko zaradi istega razloga kot Gr~ija. Na lestvici so {e evropske dr`ave Avstrija, Nem~ija,<br />

[panija, Ukrajina in Poljska, azijske dr`ave Tur~ija, Indonezija, Kazahstan in Japonska ter Avstralija.<br />

Glede na pomenski tip so v rahlem vodstvu podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik (slika 46).<br />

Sledijo jim podoma~ena imena naselij (333 imen), takoj za njimi pa so prakti~no izena~ene kategorije<br />

morski hidronim, kopenski hidronim in kopenska reliefna oblika. Precej zadaj, a blizu skupaj, so kate-<br />

142

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!