3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />
Drago Kladnik<br />
400<br />
350<br />
{tevilo podoma~enih imen<br />
300<br />
250<br />
200<br />
150<br />
100<br />
50<br />
0<br />
celina<br />
dr`ava<br />
naselje<br />
zgodovinsko naselje<br />
kopenska reliefna oblika<br />
kopenski hidronim<br />
morski hidronim<br />
podmorska reliefna oblika<br />
oto{ka reliefna oblika<br />
obalna reliefna oblika<br />
naravna pokrajina<br />
zgodovinska pokrajina<br />
pejsa`<br />
upravna enota<br />
zgodovinska upravna enota<br />
drugo<br />
Slika 46: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v DeAgostinijevem<br />
atlasu sveta.<br />
morju, Zaliv Edvarda VIII. za Edward VIII Bay v Antarkti~nem oceanu, Zaliv Vseh svetih za Baía de Todos<br />
os Santos ob brazilski obali Atlantskega oceana.<br />
Seznam stvarnih napak na zemljevidih je kratek. Za nem{ko mesto Freising severno od Münchna<br />
je napa~no zapisano ime Bre`e, moralo pa bi biti Bre`inje, za avstralski Eyre Peninsula je zapisano<br />
Eyrov Polotok, za egiptovsko Great Bitter Lake pi{e Veliko slano jezero, moralo pa bi Veliko grenko jezero,<br />
in namesto Zahodnoevropska kotlina je zapisano Zahodnevropska kotlina.<br />
V najnovej{em Velikem atlasu sveta sta podoma~eni 2502 tuji zemljepisni imeni. Razmerja po celinah<br />
so zelo podobna kot v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2002). V vodstvu<br />
je Evropa pred Azijo, dale~ za njima je Afrika. Oceanija je nekoliko pred Severno Ameriko. Opaznej{a<br />
razlika je le pri Antarktiki, ki je zaradi podrobnej{ega prikaza po {tevilu poslovenjenih imen pred Ju`no<br />
in Srednjo Ameriko. [tevilo podoma~enih imen v Velikem atlasu sveta je v primerjavi s {olskim atlasom<br />
Mladinske knjige manj{e na prav vseh celinah, razen na Antarktiki.<br />
Med posameznimi dr`avami je v vodstvu Rusija, ki ji sledi Gr~ija. Do tega je pri{lo zaradi na~rtnega<br />
zalo`ni{kega usklajevanja z Velikim splo{nim leksikonom (DZS 1997–1998), kjer je vrsta gr{kih imen<br />
poslovenjenih. Na tretjem mestu so Zdru`ene dr`ave Amerike, na osmem pa druga severnoameri{ka<br />
dr`ava Kanada. Med obema so {e evropski dr`avi Italija in Francija ter vodilni azijski dr`avi Indija in<br />
Kitajska. Neposredno za Kanado je na devetem mestu Egipt, edina afri{ka dr`ava na lestvici prvih dvajsetih,<br />
ki je tako visoko zaradi istega razloga kot Gr~ija. Na lestvici so {e evropske dr`ave Avstrija, Nem~ija,<br />
[panija, Ukrajina in Poljska, azijske dr`ave Tur~ija, Indonezija, Kazahstan in Japonska ter Avstralija.<br />
Glede na pomenski tip so v rahlem vodstvu podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik (slika 46).<br />
Sledijo jim podoma~ena imena naselij (333 imen), takoj za njimi pa so prakti~no izena~ene kategorije<br />
morski hidronim, kopenski hidronim in kopenska reliefna oblika. Precej zadaj, a blizu skupaj, so kate-<br />
142