3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Slika 24: Na regionalnih zemljevidih je stopnja doma~enja tujih zemljepisnih imen bistveno manj{a. Podoma~ena imena so praviloma zapisana dvojezi~no, najprej v originalu in nato z manj{imi ~rkami v slovenskem jeziku. pokrajin. Stopnja doma~enja na regionalnih zemljevidih je bistveno manj{a. Kadar geografski pojavi segajo ~ez ve~ dràv oziroma jezikovnih obmo~ij, so njihova imena zapisana ve~jezi~no. To na~elo, ki je v na{ih atlasih uporabljeno samo v Velikem druìnskem atlasu sveta, sicer ni izvedeno povsem dosledno, kaè pa na dobro voljo snovalcev atlasa, da vlogo manj uveljavljenih in manj znanih jezikov izena~i z vlogo glavnih svetovnih jezikov. @al to {e ne pomeni, da bi bila kolonialna imenska zapu{~ina bolj temeljito pre~i{~ena kot v drugih atlasih. Lahko pa è iz zemljevida razberemo, da se na primer ^rno morje po rusko imenuje êrnoe more, po romunsko Marea Neagra, po bolgarsko êrno more in po tur{ko Karadeni • z, da je Ju`nokitajsko morje po kitajsko Nan Hai, po vietnamsko Bien Dong in po malajsko Laut Cina Selatan, da je jezero Hanka po rusko ozero Hanka in po kitajsko Xingkai Hu, ali pa, da so Kurilski otoki po rusko Kuril'skie ostrova, po japonsko pa Chishima-retto – . Tipografija je enotna ne glede na vrsto zemljevida. Sistemati~en prikaz v legendi znatno olaj{a razumevanje razmeroma velikega {tevila razli~nih vrst ~rk. Uporabljena so najrazli~nej{a naglasna in diakriti~na znamenja ter posebne latini~ne ~rke. Za pre~rkovanje imen iz arabskih pisav je uporabljen en sam latinizacijski klju~. Kitajska imena so zapisana v pinjinu, a so v avtonomnih pokrajinah Sinkiangu, Tibetu 78
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 in Notranji Mongoliji zapisana tudi v jezikih narodnih manj{in, japonska imena pa so pre~rkovana po Hepburnovem sistemu. Snovalci slovenske razli~ice De Agostinijevega atlasa so zasledovali zlasti naslednja na~ela (Kladnik 1995): • Poudarek je bil na kar najbolj obse`nem in doslednem podajanju razli~nih informacij, kar je bilo ve~krat izvedeno tudi na ra~un nekoliko slab{e preglednosti, saj so nekateri zapisi izjemno majhni in zato, ponekod pa tudi zaradi natrpanosti, te`je berljivi. Tak{en na~in podajanja zahteva kulturno zelo razgledanega bralca, ki mora razumeti razlike v tipografiji in na~inu zapisovanja imen. • Pomembna je uravnoteènost podajanja informacij, saj ni {lo le za golo prevajanje, slede~e italijanski predlogi, temve~ predvsem za priredbo, prilagojeno slovenskemu razumevanju prostorske stvarnosti. Tako so na primer Italijani bistveno bolj zavzeto prevajali njim nerazumljiva ruska imena, skoraj ni~ pa njihovemu jeziku sorodna {panska in presenetljivo skromno tudi anglosaksonska. Prizadevanje slovenskega uredni{tva je {lo tudi v smer slovenjenja vseh velikih pokrajinskih in drugih pojmov, ki se pojavljajo v dimenzijah svetovne ali celinskih razse`nosti. • Pogled je izhajal iz slovenocentri~nosti, saj je na vseh zemljevidih, tudi svetovnih, povsod ustrezno prikazana in zapisana tudi Slovenija z glavnim mestom Ljubljano. Enako je tudi na tematskih zemljevidih v uvodnem, enciklopedi~nem delu. • Zapisovanje zemljepisnih imen je na~eloma usklajeno s slovenskimi pravopisnimi pravili. V praksi je pri{lo do dolo~enih odstopanj, ker se izvirnik ravna po standardiziranih navodilih posameznih dràv, usklajenih z mednarodnimi pravili standardizacije, tem pa na{ pravopis ni vselej prilagojen. Odstopanja so predvsem pri zapisu gr{kih imen ter imen z obmo~ja nekdanje Sovjetske zveze. • Vsa zemljepisna imena so praviloma zapisana s polnimi imeni in le v izjemnih primerih so uporabljene kraj{ave in kratice. • Pri zapisih imen so uporabljena vsa diakriti~na znamenja, zato so vsaj pri imenih dràv dosledno navedeni tudi slovenski zapisi, ~e se le razlikujejo za dolo~eno ~rkovno znamenje. Pri drugih imenih (na primer mestih Kabu – l, Tu – nis in Bogotà) slovenjenje ni dosledno izpeljano in so zapisana samo originalna imena. • Za bolj{e razlo~evanje posameznih pojmov so bili vpeljani novi izrazi, na primer Obalne gorske verige za Coast Ranges, Obalno gorovje za Coast Mountains, Obalno hribovje za Sierra do Mar, Velike planjave za Great Plains. • Na robovih nekaterih zemljevidov so navedene {tevilne dodatne informacije, ozna~ene s {tevilkami in ~rkami, ki jih zaradi prostorske stiske na zemljevidih ni mogo~e zapisati na ustreznih mestih. Na ta na~in je lahko prikazana podrobnej{a politi~noupravna ~lenitev, navedena pa so tudi dodatna pojasnila o posebnih in najnovej{ih politi~nih razmerah na spornih oziroma kriznih obmo~jih. Pri konkretnem delu so se pojavljale mnoge teàve. Najbolj kri~e~ primer je bil prikaz Mongolije v italijanskem izvirniku. Ker je tam uradna pisava cirilica, se je uredni{tvo italijanskega izvirnika za potrebe pre~rkovanja naslonilo na ruske strokovnjake, ti pa so zadevo poenostavili v maniri prvovrstnih imperialistov: uporabili so namre~ kar nekatera svoja imena in tako so bili sredi Mongolije ruski izrazi, na primer Hrebet Hangaj. To je seveda povsem navzkri` z mednarodnimi na~eli, zato je bilo treba prirediti celotno imenje na obmo~ju te dràve. Slovenska prizadevanja so v Novari hvale`no sprejeli in popravke vnesli tudi na njihove originalne zemljevide. V ~asu nastajanja Velikega druìnskega atlasa sveta je razpadla tudi Sovjetska zveza. Kljub èljam po predstavitvi originalnih zemljepisnih imen v uradnih jezikih novonastalih dràv, tega zaradi popolnega pomanjkanja informacij, razen v baltskih dràvicah, ni bilo mogo~e izvesti. V Sovjetski zvezi je bila namre~ kartografija popolna domena centra, to je Moskve, kar je bilo usklajeno z dolgoletnimi te`njami po postopni rusifikaciji celotne dràve. Slovenskemu uredni{tvu je sicer uspelo uvesti nekaj novih izvirnih izrazov, teàva pa je bila v tem, da italijanski zalo`nik novih imen ni èlel vpeljati, dokler niso bila verificirana s strani ustreznih teles v prizadetih dràvah, oziroma, dokler te niso pripravile standardiziranih seznamov zemljepisnih imen ali izdale lastnih kartografskih prikazov. 79
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?