3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14<br />
obdelave zabele`ene za en gostotni razred ni`je vrednosti. Dele` podoma~enih imen z obmo~ja Sredozemskega<br />
morja je petina od vseh podoma~enih imen z obmo~ja Atlantskega oceana.<br />
Precej druga~no podobo razkriva gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovarskem delu<br />
Slovenskega pravopisa (Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2001). Opazna je mo~na evrocentri~nost. Podoma~ena<br />
imena z drugih celin so precej redkej{a, {e mnogo bolj pa je to o~itno pri mareonimih in podmorskih<br />
reliefnih oblikah. Skladna z evrocentri~nostjo je tudi velika zastopanost podoma~enih imen z obmo~ja<br />
Sredozemskega morja v kvoti podoma~enih imen celotnega Atlantskega oceana, ki znova zna{a ve~<br />
kot polovico.<br />
Zemljevidi na slikah 73–90 v posameznih preu~enih virih razkrivajo zastopanost posameznih dr`av<br />
glede na {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen.<br />
V Cigaletovem Atlantu (slika 73) je najve~je {tevilo (ve~ kot 150) podoma~enih imen v Rusiji in nekaterih<br />
evropskih dr`avah: Franciji, Nem~iji, Poljski, Romuniji in Gr~iji. Z izjemo Hrva{ke so dobro zastopane<br />
tudi na{e zdaj{nje sosede, ^e{ka in Zdru`eno kraljestvo. V zgornji srednji razred spadajo {e severnoameri{ki<br />
velikanki Kanada in Zdru`ene dr`ave Amerike ter Avstralija. Med evropskimi dr`avami je<br />
najmanj podoma~enih imen na obmo~jih Finske, baltskih dr`av, Danske, Belorusije, Moldavije, Bosne<br />
in Hercegovine ter Portugalske, v slednji je manj kot 10 podoma~enih imen. Skromno {tevilo podoma-<br />
~enih imen je z izjemo Irana tudi na Bli`njem in Srednjem vzhodu, v Mongoliji, na Korejskem polotoku,<br />
v jugovzhodni Aziji, Srednji Ameriki ter, razen ^ila, v Ju`ni Ameriki, pa skoraj v vsej Afriki, kjer izstopajo<br />
le obmo~ja zdaj{njih dr`av Al`irije, Tunizije, Egipta in Ju`ne Afrike, vsako z od 26 do 50 podoma~enimi<br />
imeni. Na obmo~jih Srednjeafri{ke republike, Burkina Fasa, Toga, Benina, Lesota, Svazija, Salvadorja<br />
in Dominikanske republike ni nobenega podoma~enega imena.<br />
V Oro`novem {olskem atlasu (1902, slika 74) se sorazmerno najbolj pove~a zastopanost Italije,<br />
edine dr`ave v najvi{jem razredu z ve~ kot osemdesetimi podoma~enimi imeni. V drugi razred spadajo<br />
Rusija, Kitajska, Ukrajina, Poljska, ^e{ka, Avstrija, Romunija in Egipt. Obmo~ji zahodne in jugovzhodne<br />
Evrope sta v srednjih razredih, kamor spadajo tudi Kanada, Zdru`ene dr`ave Amerike, Indija in<br />
Avstralija. Najmanj{a zastopanost je na obmo~ju osrednje in jugovzhodne Azije, Korejskega polotoka,<br />
celotne Srednje in Ju`ne Amerike ter velike ve~ine Afrike; poleg Egipta sta z ve~ kot desetimi imeni<br />
izjemi {e obmo~ji Sudana in Nigerije. Dr`ave oziroma obmo~ja dr`av brez enega samega podoma~enega<br />
imena so Kuvajt, Bahrajn, Ruanda, Togo, Gvineja Bissau, Sierra Leone, Dominikanska republika,<br />
Gvatemala, Honduras, Paragvaj in Urugvaj, na{la pa bi se {e kak{na manj{a `epna dr`avica, ki se je<br />
na zemljevidu niti ne razlo~i.<br />
Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941, slika 75) ima nekatere nove<br />
poudarke. V najvi{jem razredu z ve~ kot stotimi podoma~enimi imeni se Rusiji pridru`ita Gr~ija in italijanska<br />
kolonija Libija, ki ji v Afriki »dru`bo delata« {e Egipt in Sudan v drugem velikostnem razredu.<br />
Vanj se uvr{~ajo samo {e Kitajska, Ukrajina in Francija. Svoje polo`aje v zgornjem srednjem razredu<br />
ohranjajo Kanada, Zdru`ene dr`ave Amerike in Avstralija. Skromno zastopane so preostale vzhodnoevropske,<br />
severnoevropske in tudi nekatere zahodnoevropske dr`ave, na primer Nizozemska, Belgija,<br />
Irska, Portugalska, pa tudi osrednja Azija, ju`na Azija, Srednja in Ju`na Amerika ter celotna podsaharska<br />
Afrika. Dr`ave oziroma obmo~ja dr`av brez enega samega podoma~enega imena so Zahodna<br />
Sahara, Sierra Leone, Togo, Ekvatorialna Gvineja, Svazi, Gvatemala, Honduras, Salvador, Paragvaj in<br />
Urugvaj.<br />
Bohin~ev {olski atlas (U~ila 1959 in 1964, slika 76) izpostavi Kitajsko, edino dr`avo v najvi{jem razredu<br />
z ve~ kot 200 podoma~enimi imeni. Ob njej izstopajo samo {e Rusija, Kanada in Zdru`ene dr`ave<br />
Amerike. Med evropskimi dr`avami, ki so v glavnem razmeroma skromno zastopane, izstopajo Zdru-<br />
`eno kraljestvo, Francija, Italija in Gr~ija, ob njih pa so v zgornjem srednjem razredu {e Egipt, Saudova<br />
Arabija, Iran, Indija, Japonska in Avstralija. Dele` slabo »pokritega« sveta se je nekoliko skr~il, saj obsega<br />
le {e del jugovzhodne Azije, Srednjo Ameriko, Ju`no Ameriko, a brez Brazilije, ki se je prebila v spodnji<br />
srednji razred, in podsaharsko Afriko. Tam je tudi Togo, edina malce ve~ja sodobna dr`ava brez enega<br />
samega podoma~enega imena.<br />
181