3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik praviloma vrednotiti zapise kot Appennini namesto Apenini, Baghda – d namesto Bagdad, Bayru – t namesto Bejrut, Balaton namesto Blatno jezero, Bassin Parisien namesto Pari{ka kotlina, Carpâţii Meridionali namesto Transilvanske Alpe, Great Dividing Range namesto Veliko razvodno gorovje, Haut Atlas namesto Visoki Atlas, Kikládhes namesto Kikladi, Lake Victoria namesto Viktorijino jezero, Sardegna namesto Sardinija, Shanghai namesto [anghaj, To – kyo – namesto Tokio, Western Ghats namesto Zahodni Gati ali Wisl / a namesto Visla, ki nimajo navedenih sicer trdno uveljavljenih slovenskih ustreznic. Je pa morda tak{en pristop prispevek h krepitvi mi{ljenjskega vzorca, ki mladino è zgodaj na neprisiljen na~in opozarja na univerzalnost, mednarodnost, strpnost ter jezikovno raznolikost in zapletenost, zato sveta ne prikazuje skozi o~ala povpre~nega uporabnika. Atlasu ni mogo~e o~itati povr{nosti. Odkrita je bila namre~ ena sama napaka, zapis imena pokrajine Mesopotamija namesto Mezopotamija v imenskem kazalu. Med pomanjkljivosti lahko {tejemo tudi rabo srbskohrva{kega imena Skadar namesto slovenskega Skader za albansko mesto Shkodra. V dveh razli~icah so zapisana le posamezna imena, pa {e to najve~krat kot alonima: Arabski zaliv in Perzijski zaliv, Donecki bazen in Donbas, Formo{ki in Tajvanski preliv. Neenotno je zapisano samo ime Doverska vrata in Dovrska vrata za preliv Straits of Dover/Pas de Calais med evropsko celino in Veliko Britanijo. Nenavadno je, da so prireditelji imen pri nekaterih pojavih z ve~besednimi imeni, pri katerih je najprej navedena ob~noimenska sestavina, pri njeni navedbi uporabili malo za~etnico, {e posebno, ker je lastnoimenska sestavina v rodilniku: dolina Ebra za {pansko Valle del Ebro, dolina Gangesa za indijsko Ganges Valley, dolina Igharghar za alìrsko Vallée Igharghar, dolina Inda za pakistansko Indus Valley. Morda so hoteli poudariti, da ne gre za pravo lastno ime, ampak bolj za opis lastnosti dolo~enega pojava. Navedimo {e nekaj zanimivosti. Te`ko je razumeti, zakaj so prireditelji ob pinjinskem zapisu mesta Qingdao v oklepaju dodali (podoma~eno?) razli~ico Tsingtao, saj je na Kitajskem {e vrsta pomembnej{ih mest. Kljub temu, da so na obmo~ju Rusije opustili navajanje zgodovinskih imen naselij, poimenova- 180 160 {tevilo podoma~enih imen 140 120 100 80 60 40 20 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 28: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v {olskem atlasu DZS. 88
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 nih po znamenitih generalih in drugih slavnih osebah, se jim je v oklepaju zapisalo ime Ordònikidze za severnoosetijski Vladikavkaz. Na drugi strani so brez zadr`kov zapisali takrat razgla{eno ime ~e~enskega glavnega mesta Dòhar Gala (poimenovano po preminulem ~e~enskem predsedniku Dòharju Dudajevu), pod njim pa je, o~itno kot zgodovinsko ime, zapisano podoma~eno rusko ime Grozni. S spremenjenimi politi~nimi okoli{~inami in krvavo vojno pod severnimi obronki Kavkaza je to ime kaj kmalu izginilo z zemljevidov. V Geografskem atlasu za osnovno {olo je znova najve~ podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~ja Evrope, najbr` zato, ker je ta celina v primerjavi z drugimi bolj podrobno prikazana, pa tudi zato, ker ima podoma~evanje evropskih imen dalj{o tradicijo. [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen z obmo~ja Azije je le malenkostno manj{e, pa tudi razlika do Afrike na tretjem mestu je manj{a kot pri drugih atlasih. Zanimivo je, da sta na naslednjih mestih Ju`na in Srednja Amerika, kar kaè na zelo skromno podoma~evanje imen iz anslosaksonskega jezikovnega okolja. Zadrànost do podoma~evanja imen dokazuje tudi Antarktika, kjer je kljub razmeroma podrobnemu prikazu poslovenjenih le 7 imen. Med dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen na prvem mestu Gr~ija, kar je najbr` posledica èlje prirediteljev, da predstavijo imena, znana iz zgodovine. Sledita azijski dràvi Kitajska in Tur~ija, njima pa Rusija in Italija, zadnja tudi zaradi slovenskih imen v zamejstvu, kar potrjuje uvrstitev severne sosede Avstrije na 15. mesto. V prvi deseterici sta tudi obe veliki severnoameri{ki dràvi Zdruène dràve Amerike in Kanada. Vodilna afri{ka dràva je Egipt. Najve~, 162, je podoma~enih imen dràv (slika 28). Sledijo jim podoma~ena imena kopenskih reliefnih oblik, podmorskih reliefnih oblik, naselij in morskih hidronimov, med katerimi so le malenkostne {tevil~ne razlike. Razmeroma precej je tudi podoma~enih imen pokrajin, medtem ko so kopenski hidronimi, oto{- ke reliefne oblike, upravne enote in obalne reliefne oblike zastopane slejkoprej le simboli~no. 3.10 ATLAS SVETA 2000 Ob izteku 2. tiso~letja je iz{el Atlas sveta 2000, ki je dobil ime z èljo, da z njim opozori na novost na na{em trì{~u. Gre za prvi atlas v slovenskem jeziku, v katerem so z izjemo Antarktike vse kopnine na{ega planeta prikazane v enotnem, zelo podrobnem merilu 1 : 4.500.000. To seveda pomeni, da je Evropa v primerjavi z drugimi atlasi prikazana zelo na grobo, preostali svet pa bistveno bolj podrobno. Ta atlas bi se lahko imenoval tudi »Topografski atlas sveta« ali »Svetovni topografski atlas«. Tak nov pogled na svet pomeni slovo od prej prevladujo~ega evropocentrizma, za katerega je zna- ~ilno, da se je s podrobnej{imi prikazi obmo~ja Stare celine na nek na~in vsiljevalo njeno ve~vrednost. Da bi se obenem s tem novim, kozmopolitskim pogledom na svet zadostilo potrebam Slovencev po podrobnej{i predstavitvi obmo~ij, ki so za nas gospodarsko, politi~no, kulturno, turisti~no ali kako druga~e posebno pomembna, so dodani zemljevidi srednje Evrope v merilu 1 : 900.000. V tem atlasu so tudi prvi~ pravilno zapisana imena v jezikih ve~inskih narodov dràv, ki so nastala na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze. Vendar zemljepisna imena niso njegova poglavitna domena in izstopajo~a vrlina, zato je v zvezi z zapisovanjem podoma~enih tujih zemljepisnih imen v njem ve~ nerodnosti. Je pa skoraj celotna knjiga velikega formata (34 krat 26 cm) zapolnjena izklju~no z zemljevidi, ~e izvzamemo zajetno imensko kazalo s pribli`no 105.000 razli~nimi zemljepisnimi imeni, ki to delo zaklju~uje. Ob nekaj res izjemnih dvostranskih satelitskih posnetkih, nujnih kazalih, kartografskih legendah in seznamu okraj- {av in kratic je dodan samo {e kraj{i seznam ob~noimenskih izrazov v tujih jezikih z okrog 650 izto~nicami. Atlas sveta 2000 je priredba dela Die Welt, Atlas International zalo`be RV Reise- und Verkehrsverlag. Je plod dolgoletnega dela skoraj stotih kartografov, geografov in drugih sodelavcev Bertelsmannovega kartografskega in{tituta. Za pripravo slovenske izdaje je poskrbelo podjetje Natek in ostali d. n. o., kar pomeni, da sta za prevod in priredbo zemljepisnih imen poskrbela Karel Natek (1952–) in Marjeta Natek (1955–). Izdala in zaloìla jo je Zalo`ba Mladinska knjiga; z njene strani je bil za pripravo zadolèn Marjan Kru{i~, glavni urednik pa je bil Miha Kova~. Leto po prvi izdaji je iz{el prvi, leta 2006 pa drugi ponatis. 89
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?