3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik antarkti~no obmo~je, Francosko ju`no ozemlje), province (na primer Se~uan, [ansi, Severozahodna mejna provinca), ùpanije (na primer @elezna ùpanija) in tudi zveze dràv, kakr{na je na primer Evropska zveza. Nekatere upravne enote (na primer Sikim) so bile v preteklosti samostojne dràvne tvorbe in imajo zato tudi oznako zgodovinska upravna enota. Pomensko skupino zgodovinska upravna enota sestavljajo predvsem biv{e kolonije (na primer Britanska Somalija, Francosko ozemlje Afarov in Isov, Kolonije ob Malajskem prelivu, Severna Rodezija), deli nekdanjih kolonij (na primer Transjordanija, Alìrija), imena upravnih enot nekdanjih velikih dràvnih tvorb, ki so pozneje razpadle (na primer Galicija v Avstro-Ogrski monarhiji), imena republik v biv{i Sovjetski zvezi (na primer Gruzinska SSR ali Gruzinska sovjetska socialisti~na republika, Kirgizija) in odvisna ozemlja, ki so po dolo~enem ~asu pripadla mati~nim dràvam (na primer Hongkong, Obmo~je Panamskega prekopa). Pomenska skupina drugo na zemljevidih v atlasih sicer ni prav {tevil~na, a je pomensko izredno raznovrstna. V njej najdemo antarkti~ne raziskovalne postaje (na primer Mirni, Leningradska, Baza Scott), zgodovinske utrdbe (na primer Trdnjava Akmolinsk, Trdnjava Churchill, Kremelj), narodne parke (na primer Yellowstonski narodni park, Ledeni{ki narodni park, Narodni park Tsavo), kra{ke jame (na primer Mamutska jama, Azurna jama, jama Grimaldi), re~ne zajezitve in zapornice prekopov (na primer Asuanski jez, Eufratova pregrada, Zatvornice Miraflores), pomembne prometnice (na primer Panameri{ka magistrala, Transsibirska èleznica, Prekmorski brzojav, Transalja{ki naftovod), predore (na primer Evropredor ali Kanalski predor, Turski predor, predor Selang), gradove (na primer Ojstrovica, Vakare{t), samostane (na primer Katarinin samostan), sveti{~a (na primer Akropola, Delfi, Vi{arje), obzidja (na primer Kitajski zid, Hadrijanovo obzidje), znamenite stavbe (na primer Tad` Mahal, Kip svobode, Bela hi{a, Slavolok zmage), arheolo{ka najdi{~a (na primer Oldovajska soteska, Abu Simbel, Kartaginske razvaline, Merga), rudna nahajali{~a (na primer Murchisonska zlata polja, Uralsko obmo~je, Drugi Baku, Embska naftna polja), tektonske prelomnice (na primer Prelom svetega Andreja), litosferske plo{~e (na primer Filipinska plo{~a, Afri{ka plo{~a), geolo{ke {~ite (na primer Afri{ki {~it, Baltski {~it, Kanadski {~it) in druge geolo{ke tvorbe (na primer Fenosarmacija, Iberski masiv, Magdebur{ka pradolina), izpostavljene to~ke na Zemljinem povr{ju (na primer Severni in Ju`ni te~aj), mitolo{ke, legendarne in nami{ljene deèle (na primer Atlantida, Had, Indija Koromandija) ter zemljepisna imena – kratice (na primer Magreb, Beneluks, Donbas). 2.2.3 TIPOLOGIJA TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN GLEDE NA STOPNJO IN VRSTO PODOMAÊVANJA Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na na~in in vrsto njihovega podoma~evanja lahko razkrije jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika, njihovo razli~no izku{enost in razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov ter mednarodnih priporo~il o rabi eksonimov. Oblikovanje zna~ilnih razredov in razvr{~anje imenskega gradiva vanje je zahtevno, deloma tudi subjektivno. Znanih je ve~ poskusov tipologije podoma~evanja. Medtem ko je pri jezikoslovcih ([ivic-Dular 1989, Orel 2003) v ospredju izklju~no jezikoslovni vidik, redki poskusi geografov (Kladnik 1999) sku{ajo upo{tevati tudi vsebinske razse`nosti imenja. Prvo temeljito tipologijo, ki je v bistvu zmes obeh vidikov, je v sedemdesetih letih 20. stoletja ob izidu Velikega atlasa sveta zasnoval Janko Moder (Moder 1972, 396–397). Njegove tipolo{ke skupine, ki upo{tevajo tudi izreko, so razvr{~ene v smeri od najmanj{e do najve~je stopnje podoma- ~evanja: 1. Razlike samo v izreki. Uradna izvirna oblika in pri nas udoma~ena oblika se po zapisu sicer popolnoma ujemata (na primer London, New York, Ohio, Alabama, Moskva, Argentina), a je to samo v zapisu, saj so v izreki ve~ji ali manj{i odmiki è v prvem sklonu, {e ve~je spremembe ali prilagoditve pa narekuje sklanjatev. 22
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 2. Opu{~anje diakriti~nih znamenj. Tudi v tej skupini je zna~ilna kar najve~ja zapisna zvestoba izvirniku, vendar ~rkovna in diakriti~na znamenja v njej è odigrajo ve~jo ali manj{o vlogo. Zaradi poenostavitve pri tisku, tradicije in deloma è pona{eni, poenostavljeni izreki se posebna znamenja opu{~ajo (na primer Sao Paulo namesto São Paulo, Reykjavik namesto Reykjavík, Riga namesto Ri •– ga, Gdansk namesto Gdańsk, Iran namesto Īra – n). 3. Transkribirana imena s ~rkovnimi in diakriti~nimi poenostavitvami. Veliko skupino imen narekuje prenos iz druga~nih pisav (cirilice, arabskih, hebrejskih, indijskih pisav, japonskih pismenk in drugih) v latinico. Pri tem se presko~i jezikovnega posrednika (na primer franco{~ina, angle{~ina, nem{~ina, ru{~ina, srbohrva{~ina) in »morebitno njegovo nebogljenost ali preveliko foneti~nost« (na primer sh, sch, ch = {; oo, ou = u) in zato pi{emo Pandàb namesto Punjab, Cejlon namesto Ceylon, Se~uan namesto Sichuan ali Setchouan. Opu{~ajo se tudi znamenja za vse morebitne dolìne in kra~ine, kakor je bilo omenjeno pri prej{nji skupini, in pi{e se na primer Asuan namesto Aswa – n, Tokio namesto Tokyo – . Pri izreki takih in podobnih imen se je udoma~ila in ustalila {e ve~ja podoma- ~itev, navezana na pisno obliko. Imena izgovarjamo tako, kakor da imamo opraviti s slovenskimi imeni in se ne mu~imo s tujimi odtenki. 4. Transkribirana zemljepisna imena, delno z doma~imi kon~nicami, ki v~asih vplivajo tudi na koren. To skupino sestavljajo nekak{ni kriànci, porojeni deloma tudi na podlagi podoma~evalnih teènj, kakr{ne je ~utiti v prej{njih treh skupinah. Pri tem gre deloma za imena s podoma~eno kon~nico (na primer Tirana za Tiranë), ki v~asih vpliva tudi na koren (na primer v izreki imena Georgia = Georgija /georgija/ namesto obi~ajne angle{ke izreke), zlasti {e, ~e je koren tudi sicer znan (na primer kot osebno ime Alexandria → Al Iskandari •– yah → Aleksandrija), ali ~e ni iz istega jezikovnega gnezda (indijanska in {panska mesta v Severni Ameriki, doma~inska imena v nekdanjih angle{kih, francoskih, nizozemskih, portugalskih in {panskih kolonijah). Sem prav tako spadajo imena Pariz za Paris, Var{ava za Warszawa, Praga za Praha, Pensilvanija za Pennsylvania in tudi Filadelfija za Philadelphia (opomba avtorja: spremembo s v z pri Parizu je mogo~e utemeljiti le z nekaj stoletij starim, prek nem{~ine prevzetim imenom, kar se vidi v spreminjanju francoskega -s v nem{ki -s (izgovor -z) in naprej v slovenski zapis -z, podoma~evanje Warszawa v Var{ava je le pre~rkovanje (w = v, sz = {), pri Pragi gre za transkripcijo originalnega Praha oziroma zapis ~e{kega glasu h z najbli`jo slovensko ~rko). Za vso to skupino velja temeljno skupno na~elo: bolj ko je ime znano, dalj ko je prisotno v slovenski zavesti in kolikor pogosteje se uporablja, tem manj{a je verjetnost, da bo izgovor dlakocepsko posnet po izvirni izreki, temve~ se poenostavi ({e zlasti kon~nice), kar olaj{a sklanjatev in tvorjenje pridevni{ke oblike. 5. Imena rek s podoma~evanjem v korenu in kon~nici. Podoma~itve v korenu in prilagoditve tujega zapisa na{i izreki (na primer Sena za Seine, Temza za Thames) so deloma opravi~ljive in pri marsikateri izreki izpeljane zato, ker imena rek in voda spadajo med najstarej{a tudi v na{i jezikovni zakladnici. Jezikovno lahko pripadajo {e najstarej{im ljudstvom, ki so praviloma imela druga~no izreko kakor sodobna. Ob korenski prilagoditvi je pri nas pogosto izpeljana {e kon~ni{ka. Pri tem prevladuje zlasti ènskospolna kon~nica -a, ki je pri doma~ih re~nih imenih precej dosledna in je zato mo~no vplivala na podoma~itve (na primer Anià za Enns, Adià za Adige, Tibera za Tevere, Odra za Oder, Donava za Donau). Imena nekaterih rek so skoraj povsem podoma~ena (Pad za Po, Rona, tudi Rodan za Rhône) ali pa le pisno poenostavljena (Visla za Wisl / a, Misisipi za Mississippi, Kolorado za Colorado). Tudi ~e ne gre za izrazito podoma~itev v korenu ali kon~nici, se je v mnogih primerih udoma~ila preprostej{a oblika, bli`ja izgovorni (na primer Ren za Rhein, Dneper in Dnjeper za Dnepr Jukon za Yukon). 6. Podoma~ena ve~besedna zemljepisna imena, na katera vpliva raba slovenske ob~noimenske sestavine. [e bolj izrazito podoma~ena so nekatera imena gorovij, morij, zalivov, jezer, otokov, zemljepisnih obmo~ij in podobnega. Pri njih gre najve~krat za ve~besedno ime, se pravi za osnovno tuje lastno ime v pridevni{ki obliki in za slovensko ob~no ime; lahko je tudi obratno. Pri tem je vpliv slovenske ob~noimenske sestavine tako mo~an, da zelo sprosti in podoma~i tudi izreko v korenu. 23
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 74 and 75:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?