27.11.2014 Views

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />

Drago Kladnik<br />

antarkti~no obmo~je, Francosko ju`no ozemlje), province (na primer Se~uan, [ansi, Severozahodna<br />

mejna provinca), `upanije (na primer @elezna `upanija) in tudi zveze dr`av, kakr{na je na primer Evropska<br />

zveza. Nekatere upravne enote (na primer Sikim) so bile v preteklosti samostojne dr`avne tvorbe<br />

in imajo zato tudi oznako zgodovinska upravna enota.<br />

Pomensko skupino zgodovinska upravna enota sestavljajo predvsem biv{e kolonije (na primer Britanska<br />

Somalija, Francosko ozemlje Afarov in Isov, Kolonije ob Malajskem prelivu, Severna Rodezija),<br />

deli nekdanjih kolonij (na primer Transjordanija, Al`irija), imena upravnih enot nekdanjih velikih dr`avnih<br />

tvorb, ki so pozneje razpadle (na primer Galicija v Avstro-Ogrski monarhiji), imena republik v biv{i Sovjetski<br />

zvezi (na primer Gruzinska SSR ali Gruzinska sovjetska socialisti~na republika, Kirgizija) in odvisna<br />

ozemlja, ki so po dolo~enem ~asu pripadla mati~nim dr`avam (na primer Hongkong, Obmo~je Panamskega<br />

prekopa).<br />

Pomenska skupina drugo na zemljevidih v atlasih sicer ni prav {tevil~na, a je pomensko izredno<br />

raznovrstna. V njej najdemo antarkti~ne raziskovalne postaje (na primer Mirni, Leningradska, Baza Scott),<br />

zgodovinske utrdbe (na primer Trdnjava Akmolinsk, Trdnjava Churchill, Kremelj), narodne parke (na primer<br />

Yellowstonski narodni park, Ledeni{ki narodni park, Narodni park Tsavo), kra{ke jame (na primer<br />

Mamutska jama, Azurna jama, jama Grimaldi), re~ne zajezitve in zapornice prekopov (na primer Asuanski<br />

jez, Eufratova pregrada, Zatvornice Miraflores), pomembne prometnice (na primer Panameri{ka<br />

magistrala, Transsibirska `eleznica, Prekmorski brzojav, Transalja{ki naftovod), predore (na primer Evropredor<br />

ali Kanalski predor, Turski predor, predor Selang), gradove (na primer Ojstrovica, Vakare{t), samostane<br />

(na primer Katarinin samostan), sveti{~a (na primer Akropola, Delfi, Vi{arje), obzidja (na primer Kitajski<br />

zid, Hadrijanovo obzidje), znamenite stavbe (na primer Tad` Mahal, Kip svobode, Bela hi{a, Slavolok<br />

zmage), arheolo{ka najdi{~a (na primer Oldovajska soteska, Abu Simbel, Kartaginske razvaline, Merga),<br />

rudna nahajali{~a (na primer Murchisonska zlata polja, Uralsko obmo~je, Drugi Baku, Embska naftna<br />

polja), tektonske prelomnice (na primer Prelom svetega Andreja), litosferske plo{~e (na primer Filipinska<br />

plo{~a, Afri{ka plo{~a), geolo{ke {~ite (na primer Afri{ki {~it, Baltski {~it, Kanadski {~it) in druge<br />

geolo{ke tvorbe (na primer Fenosarmacija, Iberski masiv, Magdebur{ka pradolina), izpostavljene to~ke<br />

na Zemljinem povr{ju (na primer Severni in Ju`ni te~aj), mitolo{ke, legendarne in nami{ljene de`ele<br />

(na primer Atlantida, Had, Indija Koromandija) ter zemljepisna imena – kratice (na primer Magreb, Beneluks,<br />

Donbas).<br />

2.2.3 TIPOLOGIJA TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN GLEDE NA STOPNJO<br />

IN VRSTO PODOMA^EVANJA<br />

Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na na~in in vrsto njihovega podoma~evanja<br />

lahko razkrije jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika,<br />

njihovo razli~no izku{enost in razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov ter mednarodnih<br />

priporo~il o rabi eksonimov.<br />

Oblikovanje zna~ilnih razredov in razvr{~anje imenskega gradiva vanje je zahtevno, deloma tudi<br />

subjektivno. Znanih je ve~ poskusov tipologije podoma~evanja. Medtem ko je pri jezikoslovcih ([ivic-Dular<br />

1989, Orel 2003) v ospredju izklju~no jezikoslovni vidik, redki poskusi geografov (Kladnik 1999) sku{ajo<br />

upo{tevati tudi vsebinske razse`nosti imenja.<br />

Prvo temeljito tipologijo, ki je v bistvu zmes obeh vidikov, je v sedemdesetih letih 20. stoletja ob<br />

izidu Velikega atlasa sveta zasnoval Janko Moder (Moder 1972, 396–397). Njegove tipolo{ke skupine,<br />

ki upo{tevajo tudi izreko, so razvr{~ene v smeri od najmanj{e do najve~je stopnje podoma-<br />

~evanja:<br />

1. Razlike samo v izreki. Uradna izvirna oblika in pri nas udoma~ena oblika se po zapisu sicer popolnoma<br />

ujemata (na primer London, New York, Ohio, Alabama, Moskva, Argentina), a je to samo v zapisu,<br />

saj so v izreki ve~ji ali manj{i odmiki `e v prvem sklonu, {e ve~je spremembe ali prilagoditve pa narekuje<br />

sklanjatev.<br />

22

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!