3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
razli~ic imen. ^e je to pri De Agostinijevem atlasu zaradi naglice ob njegovi pripravi {e razumljivo, je
tovrstno povr{nost pri ve~ kot desetih izdajah {olskega atlasa te`ko sprejeti, saj se napake ponavljajo
iz ponatisa v ponatis; o~itno se ob njih ni nih~e obregnil. Samo pri podoma~enih imenih, ki se za~nejo
s ~rko A, so bili ugotovljeni naslednji alonimi: (upravna enota) Aden in Ju`na Arabija, (kopenska reliefna
oblika) Ahagar, Gorovje Ahagar in Gorovje Ahaggar, (kopenski hidronim) Ala Kul in Alakul, (naselje)
Alep in Haleb, (kopenska reliefna oblika) Amne Ma~en in Amne Ma~in, (kopenski hidronim) Amu darja
in Amudarja, (naselje) Anarek in Anarak, (kopenska reliefna oblika) Andi, Kordiljere in Kordiljere Andov,
(naselje) An{an in An{un, (naravna pokrajina) Arabska pu{~ava in Arapska pu{~ava (drugonavedeno
ime je srbizem, teh pa kar mrgoli!), (kopenska reliefna oblika) Araratsko vi{avje, Armensko gorovje in
Armensko vi{avje, (oto{ka reliefna oblika) Arkti{ki arhipel in Arkti{ki arhipelag ter (kopenska reliefna
oblika) Armenski Taurus in Jugovzhodni Toros.
Kot re~eno, je na zemljevidih precej preostankov imen iz srbskohrva{ke predloge. Nekatera tovrstna
imena so zapisana v neslovenski obliki le na enem mestu in jih drugje nadomesti pravilno ime (na
primer Brazda Tonga in Tonga{ki jarek, Cipar in Ciper, Formo{ki prolaz in Formo{ki preliv, Gorje Marka
Pola in Gorovje Marka Pola, Poluotok York in Polotok York, Sundski prolaz in Sundski preliv, Tatarski
prolaz in Tatarski preliv), nekatera so zapisana samo v srbohrva{~ini (na primer Bariera Getz (sicer
Getzova ledena polica), Engleska, Ju`noavstralska zavala, alonima Petar I. in Otok Petar I., Proliv Mona,
Zaljev Sebastian), precej pa je tudi imen, ki so le na pol podoma~ena, tako da je prevedena bodisi ob~noimenska
bodisi lastnoimenska sestavina ali pa le del katere izmed njih (na primer Balti~ko morje in
alonim Baltsko morje, Dru{tveni otoki in alonim Dru`beni otoki, Isto~no Sibirsko morje in alonim Vzhodno
Sibirsko morje, Japansko morje in alonim Japonsko morje, Sjeverozahodni rt in alonim Severozahodni rt).
Iz tega atlasa izhaja pod vplivom srbohrva{~ine vrsta foneti~nih zapisov arabskih, iranskih, hindujskih,
kitajskih in {e nekaterih zemljepisnih imen, ki so se deloma uveljavila tudi v slovenskih u~benikih
in geografski literaturi. Nekatera so {e vedno nekak{ni slovenski eksonimi, ~eprav njihovega pomena
skoraj nih~e ne razume, na primer mavretanska pokrajina El D`uf za El Djouf, al`irsko-malijska pu{-
~ava Erg [e{ za Erg Chech, saudijska pokrajina Ned`d za Najd. Tovrstna imena so prepoznavna zlasti
po ~rkovni kombinaciji d`. Iz seznama vseh podoma~enih imen v [olskem atlasu je navedenih enajst
zaporednih, naklju~no izbranih tovrstnih imen: D`ahra za kuvajtsko naselje Al Jahrah, D`amana za banglade{ko
reko Jamuna, D`amda za kitajsko naselje Gongbo'gjamda, D`amla za nepalsko naselje Jumla,
D`amna za indijsko reko Jamuna, D`angce za kitajsko naselje Gyangzê, D`as Morian za iransko mo~virje
Ha – mu – n-e Jaz Mu – ri •– a – n, D`ask za iransko naselje Ja – sk, D`auf za saudijsko naselje Al Jawf in D`avain
za afganistansko naselje La – sh-e Joveyn; vendar na drugi strani Djakarta namesto D`akarta za originalno
ime indonezijskega glavnega mesta Jakarta.
Podoma~evanje je torej zelo obse`no, kar dokazujejo tudi {tevilna poslovenjena zemljepisna imena,
ki se v drugih atlasih ne podoma~ujejo ali pa se podoma~ujejo le izjemoma. Zna~ilni primeri so japonsko
oto~je Amakuza za Amakusa-shoto – , oto~je severno od Aleutov Bli`nji otoki za Near Islands, Champlainovo
jezero v Zdru`enih dr`avah Amerike za Lake Champlain, antarkti~ni Charcotov otok za Charcot Island (mimogrede,
prav vsa imena na Antarktiki so podoma~ena), kanadska jezera Clinton-Coldenovo jezero za
Clinton-Colden Lake, Gozdno jezero za Lac des Bois/Lake of the Woods in Kri{ko jezero za Cross Lake, Divje
~eri v bli`ini Ju`ne Gorgije za Shag Rocks ter Komitejski zaliv v Arkti~nem oceanu za Committee Bay.
V [olskem atlasu je precej pogosto preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta, za njim pa je
lastno ime zapisano bodisi v originalni bodisi v podoma~eni obliki. Zna~ilni primeri so Fjord Sogne za
Sogne Fjord, Globina Ramapo za Ramapo Depth, Gorovje Arakan za Arakan Yóma, Jezero Kioga za
Lake Kyoga, Jezero Mirim za Lagoa Mirim/Laguna Merin (zdaj jo prevajamo laguna Mirim), Jezero Viktorija
za Lake Victoria/Victoria Nyanza (v atlasu sta {e alonima Viktorija in Viktorijino jezero), Otok Anticosti
za Île d'Anticosti, Ravnik Barkly za Barkly Tableland. Seznamna stava se pojavlja samo {e izjemoma,
na primer Varanger fjord za Varangerfjorden.
Dosledno sta uporabljani ob~noimenski sestavini les za gozd in zemlja za de`ela, na primer Bakonjski
les za Bakony Hegyseg in Coatsova de`ela za Coats Land. [e vedno se za nekatera imena upravnih
57