3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik V Druìnskem atlasu sveta je podoma~enih 2826 razli~nih tujih zemljepisnih imen ali okrog 3,8 % od celotnega imenskega korpusa. 164 podoma~enih imen je zapisanih samo v imenskem kazalu, saj se na ta na~in za nekatere upravne enote navajajo uveljavljene slovenske oblike imen, ki so sicer na zemljevidih zapisana le v izvirni obliki. Zna~ilni primeri so Abhazija, Akvitanija, Alzacija, Andaluzija, Andra Prade{, Apulija, Atika, Bavarska, Beludìstan, Britanska Kolumbija, ê~enija, Frizija, Furlanija – Julijska krajina, Gradi{~anska, Nova Mehika, Novi ju`ni Wales, Provansa-Alpe-Azurna obala, Republika Srbska, Sveta gora, [ansi. V imenskem kazalu so zapisana tudi kar {tevilna imena zgodovinskih upravnih enot, na primer Basutija, Belgijski Kongo, Britanska Gvajana, Francosko ozemlje Afarov in Isov, Latvijska sovjetska socialisti~na republika (a je ta ob Turkmenski sovjetski socialisti~ni republiki edina tako zapisana enota, ki bi jih ob bolj skladni izvedbi moralo biti 15), Nizozemska zahodna Indija, Njasa, Perzija, Rodezija, Transjordanija. Na ta na~in so uvedena tudi nekatera polna imena dràv, kar pa tudi ni ravno sistemati~no izvedeno, na primer Ha{emitska kraljevina Jordanija, Helenska republika, [vicarska konfederacija. Gledano v celoti je imensko kazalo {e precej nepre~i{~eno. Pozna se mu, da je po njem z namenom kontrole ra~unalni{ko pripravljenega seznama imen »{arilo« ve~ posameznikov z nepoenotenimi na~eli. Tako za navedbo nekaterih podoma~enih imen ni nikakr{nega utemeljenega razloga, preprosto so kar tam! Tako najdemo med podoma~enimi imeni iz imenskega kazala tudi naslednje zapise: Ajantsko hribovje za Ayanta Range v Indiji, Aleksandrovo gorovje kot staro ime za Kirgi{ko gorovje v Kirgizistanu, Alorski otoki za Kepulauan Alor v Indoneziji, Argentinska globokomorska kotlina kot sopomenko za Argentinski ravnik v ju`nem delu Atlantskega oceana, Argentinski prag kot sopomenko za Falklandsko planoto, Belomorsko–Baltski prekop za neprevedeni Belomorsko–Baltijskij kanal v Rusiji, Bitolj za makedonsko mesto Bitola, Brioni za originalno zapisano ime Brijuni na Hrva{kem, Devi{ki otoki za sicer nenavedeno ime Virgin Islands v Malih Antilih, napa~no zapisano ime Ekstremadura kot alonim za prav tako samo v indeksu zapisano ime Estremadura {panske pokrajine Extremadura, Galija kot zgodovinsko ime za Francijo, Genazare{ko jezero in Tiberijskom jezero kot alonima izraelskega Galilejskega jezera (originalno Yam Kinneret), Halkida za gr{ko mesto Khalkis, jezero Nakuru za nepodoma~eno kenijsko jezero Lake Nakuru, Kazvin za iransko mesto Qazvi •– n, Madàrsko niàvje, ~eprav je na zemljevidu zapisano Veliko madàrsko niàvje, Malavijsko jezero kot sopomenko za Nja{ko jezero, Mauricius kot na pol podoma~eno ime sicer v izvirni obliki zapisane dràve Mauritius, Mihajlov otok za Mihajlov Island na obmo~ju Antarktike, Murzuk za neko~ pomembno libijsko mesto Murzuq, Salzbur{- ke Alpe za Salzburger Kalkalpen, Sicilska oìna (je v resnici presneto {iroka!) kot alonim za Sicilski preliv, Tilment kot alonim za reko Taljament (italijansko Tagliamento), Turfan za v pinjinu zapisano ime kitajskega mesteca Turpan, @itomir za ukrajinsko mesto @ytomyr (zdaj Zhytomyr). Nekaj napak je tudi na zemljevidih. V izogib o~itkom o avtorski pristranskosti, navajam kar vse po vrsti. Namesto Otoki kraljice Elizabete je na zemljevidu Svet: narava zapisano Oto~je kraljice Elizabete, na zemljevidu Ju`na Amerika je zapisano Belirt namesto Beli rt, na zemljevidu Atlantski ocean je ime Zaliv svetega Mateja, na zemljevidu Ju`na Amerika pa je isto ime zapisano kot Zaliv svetega Matije, na zemljevidu Afrika je namesto pravilnega imena Owenova prelomna cona zapisano ime Owensova prelomna cona, namesto pravilnega erg Iguídi pa erg Igídi, na tematskem zemljevidu Afrika: gospodarstvo pi{e Italja namesto Italija, na zemljevidu Bolgarija in Gr~ija pi{e Knossos namesto Knosos, na zemljevidu Rusija: severozahod grjada êrny{jova namesto grjada êrny{ëva, na zemljevidu Azija: osredje Kestansko gorovje namesto Turkestansko gorovje, na zemljevidih Azija: jug ter [rilanka in Indija: jug pi{e rt Comorin, na zemljevidu Azija pa rt Komorin, na zemljevidu Avstralija je napa~no Macdonellovo hribovje namesto Macdonnellovo hribovje, na zemljevidu Avstralija pi{e Eyre Peninsula, na zemljevidu Avstralija: jugovzhod pa Eyrov polotok, na zemljevidu Tihi ocean pi{e Tsugaru, na zemljevidu oto~ja Kiribati pa Tungaru/Gilbertovo oto~je, na zemljevidu Tihega oceana so Ekvatorski otoki in Pernhynska kotlina namesto Ekvatorsko oto~je in Penrhynska kotlina, na zemljevidu Arktika pa Lancasterski preliv namesto Lancastrski preliv. V ta sklop sodita {e imeni Erikov hrbet namesto Eirikov hrbet in zajezitveno jezero Sikirit namesto zajezitveno jezero Sirikit. 104
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Med imeni je na napa~nih lokacijah ostalo tudi nekaj angle{kih imen, ki bi jih bilo treba bodisi podoma~iti bodisi zapisati v izvirni obliki. Ime preliva The Sound med [vedsko in Dansko bi bilo treba na zemljevidu Skandinavija: jug spremeniti v Øresund, ime Herodotus Trough na zemljevidu Sredozemlje podoma~iti v Herodotova globel, Mount Hermon na zemljevidu Bli`nji vzhod spremeniti v Hermon, na istem zemljevidu ime severnoira{ke reke Great Zab spremeniti v izvirno obliko Az-Za – b al-Kabi •– r in dvakrat zapisano angle{ko ime reke Euphrates (za Evfrat) spremeniti v arabsko Al-Fura – t, na zemljevidu Severni Marianski otoki pa ime Zelandia Bank podoma~iti v Zelandijska kotlina. Sicer pa je v tem atlasu precej imenskih novosti. V prvem ponatisu se namesto Severnega ledenega morja pojavi ime Arkti~ni ocean, ob njem pa {e Antarkti~ni ocean okrog Antarktike. Vpeljano je bilo tudi razli~no zapisovanje nekaterih izvorno enakih imen, s ~imer sta bila v primeru sovpadanja oto{- kih reliefnih oblik in upravnih enot poudarjena njihov naravni zna~aj na eni strani in upravnopoliti~ni na drugi. Zna~ilna primera sta imeni Cookovo oto~je za oto{ko skupino in Cookovi otoki za novozelandsko odvisno ozemlje (originalno obakrat Cook Islands) ter imeni Marshallovo oto~je za oto{ko skupino in Marshallovi otoki za dràvo (originalno obakrat Marshall Islands). Namesto ob~noimenskega izraza zemlja je uveden izraz deèla, na primer Deèla Franca Joèfa za zemlja Franca-Iosifa, Deèla kralja Leopolda in kraljice Astrid za King Leopold and Queen Astrid Land, Deèla princese Elizabete za Princess Elizabeth Land, Grahamova deèla za Graham Land, Oatsova deèla za Oates Land, Palmerjeva deèla za Palmer Land, Viktorijina deèla za Victoria Land, tudi Nova deèla za Novaja Zemlja, Severna deèla za Severnaja zemlja in celo Ognjena deèla za Tierra del Fuego; zaradi naslonitve na Cigaletovo izro~ilo se je od zadnjenavedene oblike imena pozneje odstopilo. Po osebah poimenovana ruska ve~besedna imena so sistemati~no zapisana v svojilni pridevni{ki obliki, na primer êrskijevo gorovje za hrebet êrskogo, Krilovova gora za Krylov Seamount, Lazarevovo morje za more Lazareva, Lomonosovov hrbet za Lomonosov Ridge, Makarovova kotlina za Makarov 600 500 {tevilo podoma~enih imen 400 300 200 100 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 34: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v atlasu Slovenske knjige. 105
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?