3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 3.14 PRIRO^NI ATLAS SVETA ê je Veliki {olski atlas »mali brat« Druìnskega atlasa sveta, je splo{ni rabi namenjen Priro~ni atlas sveta (2003) njegov »bratranec«. Kar pa se ti~e podoma~evanja tujih zemljepisnih imen, je prav gotovo »polbrat« Velikega {olskega atlasa; oba sta namre~ vzor~ni primer, kako lahko ob sorodni predlogi in podobnih na~elih podoma~evanja dve razli~ni redaktorski ekipi prideta do razmeroma identi~nih rezultatov. Priro~ni atlas sveta je nastal v èlji, da se uporabniku po dostopni ceni ponudi manj razko{en in zaradi manj{ega formata (27,5 krat 21,5 cm) ter skromne teè za uporabo prijaznej{i izdelek. Tudi zato, ker je bil uspe{no promoviran v knji`nem klubu Svet knjige, je leto po prvem izidu doìvel ponatis. Gre za prevod in priredbo dela Compact World Atlas britanskega zalo`nika Dorling Kindersley Book, ki je prvi~ iz{lo leta 2001. Zaloìla ga je Mladinska knjiga, ki je tudi poskrbela za njegovo pripravo. Urednica je sodelavka zalo`be Barbara Zych (1974–), redaktorsko delo na podro~ju zemljepisnih imen pa so opravili geografka Ida Knez Ra~i~ z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja ter Simona [u{ter{i~ in Uro{ Stepi{nik. V tekmi za ~as je priznana zalo`ba poskrbela za povsem korektno delo, ki pa je morda prav zaradi ~asovne stiske, morda pa tudi zaradi manj izku{ene ekipe zaradi kar {tevilnih napak vendarle dale~ od idealnega. Vsebinska zasnova atlasa je razmeroma enostavna. Poleg zemljevidov je le v zadnjem delu nekaj statisti~nih informacij, med njimi tudi po odvisnih in zunanjih ozemljih ter neodvisnih dràvah sistemati~no podane glavne politi~ne in demografske zna~ilnosti z uvodnimi opisi lege in zgo{~enimi navedbami bistvenih gospodarskih, politi~nih in zgodovinskih okoli{~in. Na dveh straneh so {e statisti~ne geografske primerjave z nekaterimi »naj« preglednicami, potem pa è sledi imensko kazalo z okrog 16.200 zemljepisnimi imeni. Med njimi so tudi ve~jezi~ne alonimske razli~ice nekaterih naselij, hidronimov, oronimov na dvojezi~nih obmo~jih in pojavov, ki se raztezajo ~ez ve~ dràv, na primer za baskovsko mesto Vitoria/Gasteiz, za reko Tisa je navedeno nem{ko Theiss, romunsko, slovensko, hrva{ko Tisa (kaj pa srbsko?), rusko Tissa, ukrajinsko Tysa (manjka madàrsko Tisza!?), za gorovje Tian Shan pa izvemo, da se mu po kitajsko re~e Thian Shan, Tian Shan ali T'ien Shan, rusko pa Tyan'-Shan' (o~itno je nekaj narobe s transliteracijo), za Jezero Tiberias (da, tudi tako se da podoma~iti alonime Galilejsko jezero, Genazare{ko jezero in Tiberijsko jezero), da so angle{ke razli~ice Sea of Chinnereth, Bahr Tabariya in Sea of Galilee, po arabsko je Bahrat Tabariya in po hebrejsko Yam Kinneret, ter za romunsko pokrajino Transilvanija, da je po angle{ko Ardeal in Transilvania, po nem{ko Siebenburgen in po madàrsko Erdély. Iz navedenega sledi, da ima imensko kazalo o~itno tudi ambicijo za nekatere pojave predstaviti eksonime, vendar pa ni pre~i{~eno in prilagojeno slovenskemu uporabniku. Za posameznim imenom je najprej navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je poimenovan pojav prikazan, nakar je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama naveden ustrezen kvadrant na zemljevidu. Pri nenaselbinskih imenih je opisno navedena pomenska skupina. Sledi {e navedba upravne enote ali oto~ja, kje je pojav, na koncu pa je, razen pri poimenovanih pojavih, ki si jih delita dve dràvi, s stranmi neba opredeljena pribli`na lega znotraj dolo~ene dràve, celine oziroma oceana. Priro~ni atlas sveta ima tipi~no angloameri{ko razporeditev vsebine, najprej obe Ameriki, nato Afrika, Evropa, Azija, Avstralija z Oceanijo, na koncu pa {e Antarktika in Arktika. Ker tak{no zaporedje uporabniku povzro~a teàve pri iskanju, sta na obeh notranjih straneh platnic dodana posebna zemljevida s prikazom strani, kjer so zemljevidi dolo~enih obmo~ij, v uvodu pa je tudi zgo{~en pregled vsebine. Imenik podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Priro~nem atlasu sveta je sestavljen na podlagi izpisa podoma~enih imen z naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu): • Dràve sveta; • Svet; • âsovni pasovi; • Severna in Srednja Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); • Zahodna Kanada in Aljaska (prikazano je le grafi~no merilo); 120
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Vzhodna Kanada (prikazano je le grafi~no merilo); • ZDA: severovzhodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • ZDA: jugovzhodni del z izsekom Bermudi (prikazani sta le grafi~ni merili); • ZDA: osrednji del (prikazano je le grafi~no merilo); • ZDA: zahodni del z izsekoma Havaji in Los Angeles (prikazana so le grafi~na merila); • ZDA: jugozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Mehika (prikazano je le grafi~no merilo); • Medmorska Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); • Antili z izseki Jamajka, Sveta Lucija in Barbados (prikazana so le grafi~na merila); • Ju`na Amerika (prikazano je le grafi~no merilo); • Ju`na Amerika: severni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Ju`na Amerika: zahodni del z izsekom Galápagos (prikazani sta le grafi~ni merili); • Brazilija (prikazano je le grafi~no merilo); • Ju`na Amerika: ju`ni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Atlantski ocean (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika: severozahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika: zahodni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Afrika: osrednji del z izsekom São Tomé in Príncipe (prikazani sta le grafi~ni merili); • Afrika: ju`ni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); • Atlantski ocean: severni del (prikazano je le grafi~no merilo); • Skandinavija in Finska (prikazano je le grafi~no merilo); • Nizozemska, Belgija in Luksemburg (prikazano je le grafi~no merilo); • Britansko oto~je z izsekom London (prikazani sta le grafi~ni merili); • Francija z izseki Andora, Monako in Pariz (prikazana so le grafi~na merila); • [panija in Portugalska z izsekoma Azori in Gibraltar (prikazana so le grafi~na merila); • Nem~ija in alpske dràve z izsekom Liechtenstein (prikazani sta le grafi~ni merili); • Italija z izsekoma San Marino in Vatikan (prikazana so le grafi~na merila); • Srednja Evropa (prikazano je le grafi~no merilo); • Jugovzhodna Evropa z izsekom politi~ne ~lenitve Bosne in Hercegovine (prikazani sta le grafi~ni merili); • Sredozemlje z izsekoma Malta in Ciper (prikazana so le grafi~na merila); • Bolgarija in Gr~ija (prikazano je le grafi~no merilo); • Baltske dràve in Belorusija (prikazano je le grafi~no merilo); • Ukrajina, Moldavija in Belorusija (prikazano je le grafi~no merilo); • Evropski del Rusije (prikazano je le grafi~no merilo); • Severna in zahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Rusija in Kazahstan (prikazano je le grafi~no merilo); • Tur~ija in Kavkaz (prikazano je le grafi~no merilo); • Bli`nji vzhod z izsekom Zahodni breg (prikazani sta le grafi~ni merili); • Jugozahodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Srednja Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Ju`na in vzhodna Azija (prikazano je le grafi~no merilo); • Severna Kitajska in Mongolija (prikazano je le grafi~no merilo); • Vzhodna Kitajska in Koreja (prikazano je le grafi~no merilo); • Japonska z izsekoma Oto~je Nansei in Tokio (prikazana so le grafi~na merila); • Ju`na Indija in [rilanka (prikazano je le grafi~no merilo); • Severna Indija, Pakistan in Banglade{ (prikazano je le grafi~no merilo); • Jugovzhodna Azija: celinski del (prikazano je le grafi~no merilo); 121
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?