3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
neodvisnih dr`av, ne dosti manj pa je poslovenjenih imen upravnih enot. Omembe vredni kategoriji sta
{e podmorska reliefna oblika (prikazane in poimenovane so le najpomembnej{e) in zaradi razmeroma
{tevilnih imen geolo{kih formacij kategorija drugo, kamor so tovrstna imena razvr{~ena.
3.16 VELIKI ATLAS SVETA
^eprav je Veliki atlas sveta na nek na~in naslednik Velikega dru`inskega atlasa sveta (DZS 1992)
in ima kot pristavek v naslovu zapisano, da gre za prenovljeno izdajo, je izdelek v bistvu popolna novost.
Nekdanjo klasi~no analogno kartografijo je povsem nadomestila ra~unalni{ka digitalna, druga~ni so vsebinska
zasnova, oprema in zemljevidi, deloma spremenjena so tudi na~ela zapisovanja zemljepisnih
imen. Ker pa se je vseeno ohranila dolo~ena imenska tradicija, ki je ob tem oprta {e na imenje v Velikem
splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998), je ta atlas v marsi~em vrhunski dose`ek. Tudi zaradi tega
so v njem podoma~ena imena lahko izhodi{~e v prizadevanjih za poenotenje rabe tujih zemljepisnih
imen v slovenskem jeziku.
Veliki atlas sveta je prevod in priredba dela Atlante della Terra, ki ga je leta 2002 izdelala italijanska
kartografska in zalo`ni{ka ustanova Istituto Geografico De Agostini. Ker je bil natisnjen v mednarodni
koprodukciji, v njem v primerjavi z izvirnikom manjka pribli`no tretjina zemljevidov, zlasti podrobnej{ih
prikazov zunajevropskih obmo~ij. Pri nas ga je zalo`ila DZS. Za prevod in priredbo so poskrbeli Mauro
Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–) in Drago Perko (1961–) z Geografskega in{tituta Antona Melika
ZRC SAZU. Za redakcijo zemljepisnih imen zunaj Slovenije je bil zadol`en Drago Kladnik, za zemljepisna
imena na slovenskih zemljevidih pa Borut Per{olja.
Knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm) je, tako kot se dobremu atlasu spodobi, v prvi vrsti zbirka
zemljevidov. Dopolnjujejo jo privla~ni satelitski posnetki, ki s svojo veli~astno izraznostjo postajajo
nepogre{ljiv del sodobnih splo{nih atlasov. Uvodni listi so namenjeni razlagi vrst in vsebine zemljevidov,
sledi poglavje Svet z uvodnim zemljevidom sveta kot satelitskim posnetkom, na katerem ni zemljepisnih
imen, splo{nim zemljevidom sveta, na katerem so imena praviloma podoma~ena, kar velja tudi za prikaza
Arktike in Antarktike. V nadaljevanju poglavja je ve~ problemsko zasnovanih tematskih zemljevidov
sveta (na primer U~inek tople grede, Spreminjanje koli~ine padavin v obdobju 1900–1994, Poraba energije
na prebivalca, Dostopnost pitne vode, Pri~akovana `ivljenjska doba ob rojstvu, Raz{irjenost AIDS-a),
med katerimi je z vidika zemljepisnih imen pomemben le zaklju~ni zemljevid ^asovni pasovi; imena
na njem so v veliki meri podoma~ena. Za svetom kot celoto je s topografskimi in tematskimi zemljevidi
najprej obravnavana Slovenija, za njo Evropa in nato Azija, Afrika, Severna in Srednja Amerika, Ju`na
Amerika, Avstralija in Oceanija. Vsaka celina je najprej ponazorjena z zemljevidom kot satelitskim posnetkom,
sledi mu politi~ni zemljevid, nato pa se zvrstijo posamezni splo{ni oziroma topografski regionalni
zemljevidi. Za predstavitvijo tihooceanskih otokov sta tokrat podrobnej{a prikaza Arktike in Antarktike,
za njima pa {e zemljevidi oceanov, ki zaklju~ujejo kartografski del. Imena podmorskih reliefnih oblik so
zapisana le na zadnjih zemljevidih, od Arktike dalje.
Veliki atlas sveta zaklju~uje poglavje Zemljepisna imena in imensko kazalo. Zapis o zemljepisnih
imenih je kratek in zelo splo{en, sledi mu seznam ob~noimenskih izrazov v razli~nih jezikih z dobrimi
800 navedbami, pomembnimi za la`je razumevanje pomena mnogih na zemljevidih zapisanih zemljepisnih
imen. Imensko kazalo vsebuje dobrih 60.000 zapisov razli~nih zemljepisnih imen. V primerjavi
z imenskim kazalom Velikega dru`inskega atlasa je bistveno okrnjeno, saj v njem niso navedena ne
ve~jezi~na imena za {tevilne pojave ne njihove eksonimske razli~ice. V oklepajih za originalnimi imeni
so zapisane le slovenske razli~ice imen, kadar pa je podoma~eno tuje zemljepisno ime samostojen
zapis, uporabnika k izvirnemu imenu usmeri kazalka. Za posameznim imenom je, razen pri naselbinskih
imenih, najprej s kar 80 razli~nimi kartografskimi simboli opredeljena pomenska zvrst poimenovanega
geografskega pojava oziroma topografskega objekta, zatem je navedena stran, na kateri je
zemljevid, kjer je ime zapisano, potem pa {e ~rkovno-{tevil~ni koordinati za ustrezen kvadrant v koordinatnem
sistemu.
136