3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Irska v merilu 1 : 2.000.000; • Britansko oto~je in Severno morje v merilu 1 : 5.000.000; • Skandinavija in Baltske deèle v merilu 1 : 7.500.000; • Nizozemska, Belgija (in) Luksemburg v merilu 1 : 2.500.000; • Francija v merilu 1 : 5.000.000; • [panija (in) Portugalska v merilu 1 : 5.000.000; • Italija in Balkanski polotok v merilu 1 : 5.000.000; • Nem~ija in Srednja Evropa v merilu 1 : 5.000.000; • Evropski del Sovjetske zveze v merilu 1 : 10.000.000; • Dràve Azije v merilu 1 : 40.000.000; • Dràve Avstralije in Oceanije v merilu 1 : 60.000.000; • Sovjetska zveza v merilu 1 : 20.000.000; • Vzhodna Azija v merilu 1 : 20.000.000; • Japonska (in) Koreja v merilu 1 : 5.000.000; • Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 10.000.000; • Osrednja Kitajska v merilu 1 : 10.000.000; • Avstralija in jugozahodni del Tihega oceana v merilu 1 : 20.000.000; • Jugovzhodna Avstralija v merilu 1 : 7.500.000; • Nova Zelandija v merilu 1 : 5.000.000; • Indijski in Tihi ocean v merilu 1 : 60.000.000; • Srednji vzhod in ju`na Azija v merilu 1 : 20.000.000; • Tur~ija, Sirija, Jordanija, Irak (in) Iran v merilu 1 : 7.500.000; • Severna Indija v merilu 1 : 7.500.000; • Gange{ko niàvje v merilu 1 : 4.000.000; • Ju`na Indija v merilu 1 : 7.500.000 z izsekom oto~ij Andamani in Nikobari v istem merilu; • Izrael, Libanon (in) Ciper v merilu 1 : 2.500.000; • Dràve Afrike v merilu 1 : 40.000.000; • Ju`na Afrika v merilu 1 : 7.000.000; • Severna Afrika v merilu 1 : 15.000.000 z izsekoma Azorov in Kapverdskih otokov v istem merilu; • Srednja in ju`na Afrika v merilu 1 : 15.000.000 z izsekom Mauritiusa v istem merilu; • Atlantski ocean v merilu 1 : 60.000.000; • Dràve Severne in Srednje Amerike v merilu 1 : 35.000.000; • Kanada v merilu 1 : 15.000.000; • Zdruène dràve Amerike v merilu 1 : 12.500.000; • Zahodni del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Severni osrednji del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • Ju`ni osrednji del ZDA v merilu 1 : 5.000.000; • ZDA in Kanada: Velika jezera v merilu 1 : 5.000.000; • Kalifornija v merilu 1 : 2.500.000 z izsekom Havajev v merilu 1 : 5.000.000; • Jugovzhodni del ZDA in Florida v merilu 1 : 5.000.000; • Atlantska obala ZDA v merilu 1 : 2.500.000; • Karibi v merilu 1 : 10.000.000 z izseki Jamajke, Tobaga, Trinidada, Grenade, St. Vincenta, St. Lucie, Dominike in Barbadosa v merilu 1 : 2.500.000; • Srednja Amerika v merilu 1 : 15.000.000; • Dràve Ju`ne Amerike v merilu 1 : 35.000.000; • Severni del Ju`ne Amerike v merilu 1 : 15.000.000 z izsekoma oto~ja Galápagos in oto~ja Juan Fernández v istem merilu; • Ju`ni del Ju`ne Amerike v merilu 1 : 15.000.000; • Jugovzhodna Brazilija v merilu 1 : 7.500.000; 68
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Arktika v merilu 1 : 40.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 40.000.000; • Jugoslavija v merilu 1 : 2.200.000; • Avstrija v merilu 1 : 3.000.000; • Italija v merilu 1 : 3.000.000; • ê{ka in Slova{ka (ter) Madàrska v merilu 1 : 3.000.000; • Albanija, Bolgarija (in) Gr~ija v merilu 1 : 3.000.000. Atlas, ki ga (~e izvzamemo tematske karte) sestavlja pet vrst zemljevidov, je izdelan z analogno kartografijo. Uvodni reliefno-pokrajinski zemljevidi s kombinacijo barv in sen~enja plasti~no ponazarjajo zna~ilnosti povr{ja. Vsi hidronimi, kopenski in morski so prikazani z modro barvo. êprav je barva morij in oceanov v le malo odtenkih, zelo dobro ponazarja obmo~ja plitvih celinskih polic in globljih podmorskih delov. Vsa zemljepisna imena, ki so zelo na redko posejana, so zapisana v sloven{~ini, seveda, v kolikor za dolo~en pojav imamo podoma~eno obliko imena. Nekoliko mote~e so (pre){tevilne okraj- {ave, ki se pojavljajo tudi tam, kjer zaradi obilice razpolo`ljivega prostora ne bi bilo potrebno. V drugo skupino spada en sam zemljevid z naslovom Dràve sveta. Na njem so z najrazli~nej{imi barvnimi odtenki prikazana ozemlja neodvisnih dràv. Hidronimi so v enotni svetlomodri barvi, le reke imajo nekoliko temnej{i modri odtenek. Vsa imena na zemljevidu so zapisana enojezi~no, bodisi v originalni bodisi v podoma~eni obliki; stopnja doma~enja je velika. Tretjo vrsto zemljevidov sestavljajo prikazi dràv po celinah. Kopenski del je belo obarvan, ozemlja posameznih dràv pa so lo~ena z debelej{imi obrobami raznih barv, zarisanimi vzdol` dràvnih mej. Gostota imen je precej majhna, àl pa so ob ve~inskem podoma~evanju zapisana neenotno, kar velja {e zlasti za naselbinska imena. Na zemljevidu evropskih dràv je precej{nja zme{njava. Imena Var{ava, Praga, @eneva, Dunaj, Benetke, Rim, Neapelj, Bukare{ta, Atene so na primer zapisana dvojezi~no, najprej v podoma~eni in nato z manj{imi ~rkami v oklepaju v originalni obliki. Imena Haag, Bruselj, Pariz, Lizbona, Krakov, Budimpe{ta, Gradec, Firence, Temi{var, Solun, Carigrad, Bejrut, Damask, Bagdad, Teheran, Alìr so zapisana le v podoma~eni obliki. Tudi ime Bukare{ta je navedeno dvojezi~no, vendar originalna razli~ica Bucureşti pod slovenskim imenom ni v oklepaju, ~eprav je zapisana z manj{imi ~rkami. V oklepaju so pod slovenskimi imeni {e originalna imena velikih sredozemskih otokov Corse, Sardegna in Sicilia, ob tem pa so imena Kreta, Baleari in Ferski otoki navedena le v sloven{~ini. Na zemljevidih dràv ostalih celin so imena zapisana izklju~no enojezi~no, torej podoma~eno ali v originalni obliki. Resni~nost pregovora »izjema potrjuje pravilo« dokazuje dvojezi~ni zapis Sulawesi (Celebes) na zemljevidu Dràve Avstralije in Oceanije; morda je mi{ljen kot alonim. êtrta vrsta so zemljevidi oceanov s sivkasto obarvanimi celinami in otoki ter s sivkastomodro do temnomodro obarvanimi odtenki, ki z razli~nimi globinskimi pasovi ponazarjajo razgibanost podmorskega reliefa. Na teh zemljevidih so ob imenih celin, ki so edini kopenski toponimi, izklju~no podoma~eno zapisana samo imena morskih hidronimov, podmorskih reliefnih oblik, otokov in oto~ij. Ve~ina zemljevidov v atlasu spada v kategorijo topografskih prikazov delov celin, skupin dràv in posameznih dràv. Razgibanost kopenskega reliefa je ponazorjena z razli~nimi barvnimi odtenki za posamezne vi{inske pasove. Paleta barv sega od niìnske zelene prek rumene, rjave, sive do bele, s katero so prikazana ve~ kot 6000 m visoka obmo~ja. Z modrimi ~rtkami so prikazana mo~virja in s ~rnimi pikicami pu{~avska obmo~ja. Globina morij je ponazorjena z razli~nimi modrimi odtenki. Z raznimi modrimi odtenki, razli~nimi obrobami in {rafurami so ponazorjeni razli~ni tipi jezer. Podoma~ena zemljepisna imena so zapisana na tri na~ine. Imena dràv, morskih hidronimov, podmorskih reliefnih oblik, ve~ine neevropskih rek in jezer, kopenskih reliefnih oblik, ki segajo ~ez ozemlje ve~ dràv, vseh kopenskih reliefnih oblik na obmo~jih zunaj Evrope, naravnih pokrajin in redkih podoma~enih upravnih enot so navedena samo v sloven{~ini. Tako so zapisana tudi nekatera podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik, imena drugih so dvojezi~na, s tem, da so z nekoliko manj{imi ~rkami v oklepajih navedena originalna imena, pri imenih tretjih pa je v oklepaju slovenska razli~ica imena. Zadnjenavedeni na~in je splo{no uveljavljen za zapisovanje podoma~enih imen naselij, evropskih jezer, 69
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?