3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik • Alpe v merilu 1 : 2.250.000; • Nem~ija v merilu 1 : 2.250.000; • Rensko-vestfalsko industrijsko obmo~je danes v merilu 1 : 500.000; • Berlin v merilu 1 : 250.000; • Gornje{lezijsko industrijsko obmo~je v merilu 1 : 500.000; • Avstrija – prebivalstvo, turizem v merilu 1 : 2.500.000; • Dunaj v merilu 1 : 100.000; • Vzhodna Evropa v merilu 1 : 12.000.000; • Vzhodna Evropa – gospodarstvo v merilu 1 : 12.000.000; • Ruska federacija – obmo~ja z najbolj onesnaènim zrakom v merilu 1 : 49.000.000; • Moskovsko industrijsko obmo~je v merilu 1 : 1.500.000; • Zakavkazje v merilu 1 : 6.000.000; • Zakavkazje – politi~ne razmere v merilu 1 : 7.900.000; • Azija v merilu 1 : 36.000.000; • Azija – politi~ni pregled v merilu 1 : 72.000.000; • Azija – prebivalstvo v merilu 1 : 72.000.000; • Azija – kmetijstvo v merilu 1 : 36.000.000; • Severna Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Ju`na Sibirija – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Vzhodna Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Sporna obmo~ja v Ju`nokitajskem morju (prikazano je le grafi~no merilo); • Rumena reka (Huang He) – erozija in naplavljanje v merilu 1 : 9.000.000; • Jez treh sotesk na reki Jangce (prikazano je le grafi~no merilo); • Singapur v merilu 1 : 250.000; • Hongkong v merilu 1 : 500.000; • Tokio v merilu 1 : 500.000; • Kobe – pridobivanje novih povr{in v merilu 1 : 125.000; • Japonska – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Jugovzhodna Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Java – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Jugozahodna in Ju`na Azija v merilu 1 : 16.000.000; • Pandàb – namakanje in zasoljevanje v merilu 1 : 6.000.000; • Banglade{ – poplave v merilu 1 : 6.000.000; • Ju`na Azija – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; • Jugozahodna Azija – gospodarstvo v merilu 1 : 12.000.000; • Izrael – gospodarstvo v merilu 1 : 1.500.000; • Jeruzalem v merilu 1 : 50.000; • Izrael in sosednje arabske dràve v merilu 1 : 6.000.000; • Afrika v merilu 1 : 36.000.000; • Afrika 1914 v merilu 1 : 72.000.000; • Afrika danes v merilu 1 : 72.000.000; • Afrika – severni del v merilu 1 : 16.000.000; • Afrika – ju`ni del v merilu 1 : 16.000.000; • Spodnji Egipt – prebivalstvo v merilu 1 : 3.000.000; • Kilimandàro in Meru v merilu 1 : 500.000; • Ju`noafri{ka republika – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; • Severna in Ju`na Amerika v merilu 1 : 36.000.000; • Kalifornija – potresi v merilu 1 : 6.000.000; • ZDA in Kanada v merilu 1 : 16.000.000; 128
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 • Severovzhodni del ZDA – gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Morska pot svetega Lovrenca (prikazano je le grafi~no merilo); • Kalifornija – kmetijstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Kalifornija – vodno gospodarstvo v merilu 1 : 6.000.000; • Srednja Amerika v merilu 1 : 16.000.000; • Ciudad de México v merilu 1 : 500.000; • Panamski prekop (prikazano je le grafi~no merilo); • Kuba – pridobivanje sladkorja v merilu 1 : 6.000.000; • Ju`na Amerika v merilu 1 : 16.000.000; • Amazonija – posegi v tropski deèvni gozd v merilu 1 : 16.000.000; • Brasília v merilu 1 : 250.000; • Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 36.000.000; • Avstralija in Nova Zelandija – gospodarstvo v merilu 1 : 16.000.000; • Snowy Mountains – pridobivanje elektri~ne energije v merilu 1 : 1.500.000; • Ju`na Avstralija – oskrba z vodo v merilu 1 : 6.000.000; • Avstralija v merilu 1 : 16.000.000; • Arktika v merilu 1 : 48.000.000; • Antarktika v merilu 1 : 48.000.000; • Antarkti~ni polotok (merilo ni navedeno); • Svet v merilu 1 : 90.000.000; • Svet – tektonika, litosferske plo{~e v merilu 1 : 140.000.000; • Svet – dràve v merilu 1 : 90.000.000; • Evropa – dràve v merilu 1 : 24.000.000. ê zanemarimo mnoìco podrobnih tematskih zemljevidov, izdelanih v raznovrstnih tehnikah, ta sicer v celoti digitalni atlas v grobem sestavljajo trije tipi zemljevidov. K prvemu spadajo splo{ni, topografski zemljevidi celin in njihovih delov. S kombinacijo barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja imajo dokaj nazorno prikazan kopenski relief, podmorski relief pa je ponazorjen z razli~nimi modrimi odtenki za posamezne globinske pasove. Barvna lestvica kopenskega reliefa sega od zelene barve za niìne prek rumene, svetlorjave do temnorjave za najvi{je predele. Barvne lestvice niso univerzalne, ampak se od zemljevida do zemljevida razlikujejo. Jezera in reke so z izjemo Kaspijskega jezera, ki ga o~itno {tejejo za morje, ponazorjena z enotno temnomodro barvo. Na kopnem so s pikicami ponazorjene tudi pu{~ave, z modrikastorde~kastim barvnim odtenkom tudi slana jezera. Gostota imen je zmerna, stopnja doma~enja pa na zemljevidih celin velika in na regionalnih zemljevidih majhna. Drugo vrsto zemljevidov sestavljajo kmetijski in gospodarski zemljevidi celin ter nekaterih regij. Na njih so s kombinacijo barvnih ploskev in rastriranih barvnih odtenkov predstavljeni naravni rastlinski pasovi in raba tal, vklju~no s ponazoritvijo glavnih njivskih kultur, ki so prikazane tudi z grafi~nimi simboli, tako kot druge gospodarske, zlasti industrijske in rudarske panoge. Sen~enje v podlagi na regionalnih zemljevidih prikazuje izoblikovanost povr{ja, ta pomembna pokrajinska prvina pa na zemljevidih celin ni ponazorjena. Regionalni in celinski zemljevidi se razlikujejo tudi v prikazih podmorskega reliefa. Medtem ko je na prvih za morja in oceane uporabljen en sam moder barvni odtenek, enak odtenku za jezera (reke so bolj temnomodre), je za podmorski relief na regionalnih zemljevidih uporabljenih ve~ modrih odtenkov (a manj kot na topografskih zemljevidih), barvni odtenki za jezera so enaki prevladujo~emu odtenku globine morij, reke pa so {e nekoliko bolj temnomodro obarvane. Gostota imen je zelo majhna, stopnja doma~enja pa sorodna prej{njemu tipu. Gospodarski (industrija, rudarstvo in energetika, promet) zemljevidi celin in vsebinsko usmerjeni (nafta in zemeljski plin, elektri~na energija …) regionalni zemljevidi pripadajo tretjemu tipu. Za kopensko podlago je zna~ilen enoten rumenkast barvni odtenek, ki je na regionalnih zemljevidih dopolnjen s sivkastim sen~enjem, kar zagotavlja vtis reliefne razgibanosti. Vse ploskve, ki ponazarjajo morja in jezera, imajo enotno svetlomodro barvo, kakr{no imajo tudi reke na regionalnih zemljevidih, medtem 129
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?