3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik (originalno hrebet Dùgdùr), Floridski zaliv (Floridski preliv), Haniara (Honiara), Isalndija in Isaldija (Islandija), Jezero Inandra (originalno ozero Imandra), Jez Liiamna (originalno Lake Lliamna), Jezero Rendeer (originalno Lake Reindeer, torej Jezero severnih jelenov), Kanovsko zajezitveno jezero (Kahovsko zajezitveno jezero), Kinduku{ (Hinduku{), Kumo-mani~na dolina (na zemljevidu je Kumo-Many{ko niàvje, obi~ajno pa govorimo o Kumo-Mani{kem podolju), Magallanov preliv (Magellanov preliv), Oto~je Eksuma (originalno Exuma Islands, na zemljevidu je Oto~je Exuma), Otoki Gaicos (na zemljevidu sta obliki Otoki Caicos in Oto~je Caicos), Pnompen (to bi bila lahko dobra, ~eprav {e ne uveljavljena re{itev, a je àl samo v imenskem kazalu, na zemljevidih je namre~ Phnom Penh), Rt Farawell (Rt Farewell), Sinkjang (originalno Sinkiang Uighur, kar obi~ajno podoma~imo v Sinkiang), Smirn (Smirna), Solujsko morje (Sulujsko morje), Sveti Kristofor/Nevis (na zemljevidu je Sveti Kri{tof in Nevis), [entpavel v Labodski dolini ([entpavel v Labotni{ki dolini), Taipeh in Tajpeh (na zemljevidih Tajpej in Taipej), Ubera (Tibera), Veliko Suènjsko jezero (na zemljevidu Veliko suènjsko jezero), Volkinsko zajezitveno jezero (Votkinsko zajezitveno jezero), Zasjansko jezero (Zajsansko jezero), Zaliv Corcovade (originalno Golfo Corcovado), Zaliv Pana (originalno Gulf of Paria). V njem najdemo tudi ime Topol{~ica, pravilno je seveda Topol{ica. Plod podrobno navedenega ravnanja je kar 3192 podoma~enih zemljepisnih imen, kar ta atlas ob ne prav obilnem {tevilu vklju~enih imen med preu~enimi viri uvr{~a na sam vrh stopnje doma~enja, vsekakor pa na zanesljivo vodilno mesto med novej{imi atlasi. Najve~ podoma~enih zemljepisnih imen je z obmo~ja Evrope, ki ji sledi obmo~je Azije, ne prav dale~ za njima pa je Severna Amerika s kar 393 podoma~enimi imeni, ve~ kot z obmo~ja Afrike. Tak vrsti red je absolutna novost! Pomanjkanje sistemati~nosti pri podoma~evanju {e bolj nazorno podkrepljuje pregled dràv z najve~jim {tevilom podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Na prvem mestu je namre~ Kanada (kar 221 imen), ki ji sledi Rusija, è na tretjem mestu pa so Zdruène dràve Amerike. Te tri dràve dale~ 700 600 {tevilo podoma~enih imen 500 400 300 200 100 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 37: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Monde Neufovem {olskem atlasu. 114
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 preka{ajo naslednje, evropske dràve Zdruèno kraljestvo, Italijo in Francijo. Na naslednjem mestu je Avstralija, ki v drugih atlasih ni tako visoko uvr{~ena. Za njo je vodilna azijska dràva Kitajska, ob njej pa Rumeno celino zastopajo {e Indija, Tur~ija, Japonska, Indonezija in Kazahstan. Med evropskimi dràvami so na lestvici prvih dvajsetih {e Nem~ija, Ukrajina, Poljska, Gr~ija, Avstrija in [panija. Edina afri{ka dràva na njej je Egipt, ki pa je uvr{~en {ele na predzadnje mesto. Zaradi mnoìce podoma~enih imen zalivov, prelivov in jezer so glede na pomenski tip imena na vodilnih mestih morski hidronimi in kopenski hidronimi (slika 37). Nekaj za njimi so na tretjem mestu kopenske reliefne oblike. Zaradi masovnega podoma~evanja imen rtov so na ~etrtem mestu obalne reliefne oblike. Za njimi so oto{ke reliefne oblike in na {estem mestu imena naselij, vendar je podoma~enih le 246 krajevnih imen. Ve~ kot 200 je tudi podoma~enih imen naravnih pokrajin, ki jim po {tevilu sledijo podmorske reliefne oblike. Njihovo razmeroma skromno {tevilo (187) {e bolj poudarja dejstvo, da se je s slovenjenjem imen ravnalo izrazito nekriti~no, tako reko~ po trenutnem navdihu. Podoma~enih imen neodvisnih dràv je 177. Glede na sicer{njo nagnjenost k podoma~evanju je presenetljivo, da je poslovenjenih samo 132 imen upravnih enot. 3.13 VELIKI [OLSKI ATLAS Vsaka ve~ja slovenska zalo`ba razmi{lja o izdaji atlasa, saj s tem sebi in drugim dokaè, da je kos tudi najbolj zahtevnim zalo`ni{kim projektom, kar atlasi brez dvoma so. Ob uveljavljanju na~ela o prosti izbiri u~nih pripomo~kov s strani u~iteljev je ugodno prilo`nost za preboj zaslutila tudi gorenjska zalo`ba U~ila iz Trì~a, ki je leta 2003 izdala {olski atlas z morda ne preve~ posre~enim naslovom Veliki {olski atlas, saj med {olskimi atlasi nima niti najve~jega formata (29 krat 24,5 cm) niti ni najzajetnej{i. A v poplavi razli~nih atlasov s podobnimi naslovi se je pa~ posku{alo najti tr`no prepoznavno ime. Gre za prevod in priredbo dela Student Atlas britanskega zalo`nika Dorling Kindersley Book, ki je prvi~ iz{lo leta 1998. Pripravo slovenske razli~ice je obenem z nujnimi dopolnili o Sloveniji prevzel Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Uredniki so bili Mauro Hrvatin (1962–), Drago Kladnik (1955–) in Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je, tudi z lastnoro~nim vnosom zapisov na zemljevide, poskrbel Drago Kladnik. S strani zalo`be sta nad izvedbo projekta bedela Sre~ko Mrvar in Mojca Benedi~i~. Veliki {olski atlas je na nek na~in manj{i brat Druìnskega atlasa sveta (Slovenska knjiga 2001), zato sta si njuni vsebinski zasnovi precej podobni. Razlika je zlasti v precej posplo{eni obravnavi manj{ega in mlaj{ega brata, prilagojeni metodi~nim zahtevam pri pouku zemljepisa. Pogled je na~eloma usmerjen od znotraj navzven, vendar idealno shemo moti obravnava sveta kot celote pred obravnavo Slovenije. Vrstni red celin je bolj kot v Druìnskem atlasu sveta prilagojen evropskemu uporabniku, nenavadno je le, da je Afrika obravnavana za Ameriko in ume{~ena med Ju`no Ameriko ter Avstralijo in Oceanijo. Uvodna poglavja uporabnika seznanjajo s splo{nimi zna~ilnostmi Zemlje, njenimi prikazi na zemljevidih, izdelavo zemljevidov in njihovim razumevanjem. Za prikazi Slovenije je kraj{e poglavje Zemljepisna imena z razlago temeljnih pojmov in na~el zapisovanja tujih in podoma~enih imen ter seznamom okrog 360 izbranih ob~noimenskih izrazov v pomembnej{ih svetovnih jezikih. Pred imenskim kazalom je {e kratek terminolo{ki slovar~ek s 126 razlagami temeljnih zemljepisnih pojmov. Imensko kazalo sestavlja pribli`no 10.200 razli~nih zemljepisnih imen, med katerimi so tudi nekatere ve~jezi~ne alonimske razli~ice. Za posameznim imenom je najprej navedena stran, na kateri je zemljevid, kjer je poimenovan pojav prikazan, nakar je s ~rkovno-{tevil~nima koordinatama ozna~en ustrezen kvadrant na zemljevidu. Zatem je za nenaselbinska imena z grafi~nimi simboli ali opisno naveden pomenski tip imena, na koncu pa sta zapisana {e dràva ali ocean, kjer je ime. Razen pri imenih, ki segajo ~ez ve~ dràv, je s stranmi neba opredeljena tudi pribli`na lega znotraj dolo~ene dràve oziroma oceana. Vsako celino kot celoto predstavljajo zemljevidi izoblikovanosti povr{ja skupaj s prerezom v obliki blokdiagrama, politi~ne razdelitve, gostote poselitve, ìvljenjske ravni, industrije, naravnih virov, podnebja ter rabe tal in kmetijstva. Vsak osrednji regionalni topografski zemljevid spremljajo tematski zemljevidi 115
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?