3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Po {tevilu podoma~enih tujih zemljepisnih imen sta Evropa in Azija skoraj izena~eni (565 oziroma 550 imen). Podoma~enih imen z obmo~ja Afrike je pribli`no tri petine od {tevila obeh vodilnih celin, na naslednjem mestu pa je Antarktika, na kateri je zaradi podrobnega prikaza podoma~enih kar 139 imen. Ve~ kot sto podoma~enih imen je {e na obmo~jih Oceanije in Severne Amerike. Med dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen v krepkem vodstvu Rusija. Zlasti zaradi {tevilnih podoma~enih imen tamkaj{njih pokrajin je na drugem mestu Francija, sledijo pa Zdruène dràve Amerike, ki {e nikoli niso bile uvr{~ene tako visoko. Kitajska je kot vodilna azijska dràva na ~etrtem mestu, za njo pa sta evropski »klasi~ni« dràvi Italija in Gr~ija. Med evropskimi dràvami so na lestvici prvih dvajsetih {e Zdruèno kraljestvo, Ukrajina, [panija, Avstrija, Nem~ija in Poljska, med azijskimi Indija, Kazahstan, Indonezija in Japonska, na njej pa so {e Kanada, Avstralija in Egipt, edina afri{ka dràva na njej. Zaradi podrobnega prikaza podmorskega reliefna je med vsemi pomenskimi tipi po {tevilu podoma~enih imen v vodstvu kategorija podmorska reliefna oblika (475 razli~nih imen; slika 25). Na drugem mestu so podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik, nakar sledijo kopenske reliefne oblike, morski hidronimi, kopenski hidronimi, naravne pokrajine in {ele na {estem mestu imena naselij. Tesno za petami so jim imena obalnih reliefnih oblik. V primerjavi s predhodniki je torej zaporedje korenito spremenjeno, kar je dokaz, da so v Velikem druìnskem atlasu sveta sistemati~no obdelana najrazli~nej{a, raznovrstna zemljepisna imena. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 171, ne dosti manj je podoma~enih imen upravnih enot. 3.8 MOJE PRVO ÛDOVITO RAZISKOVANJE SVETA Ra~unalni{ka zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je prevod in priredba angle{kega izvirnika My First Amazing World Explorer, ki ga je leta 1996 pripravila znana angle{ka zalo`ni{ka hi{a Dorling Kindersley. Namenjena je otrokom, zato bi bil geografom morda bli`ji eden izmed naslovov »Mali popotnik« ali »Moj prvi atlas sveta« (Oroèn Adami~ 1998a, 28). Strokovni prevod in priredbo so opravili germanistka Ur{a Vogrinc, prevajalec Peter Berden in sociolog Dimitrij Pucer, takrat vsi uredniki v zalo`bi <strong>ZRC</strong>, ki je zgo{~enko tudi zaloìla. Ni videti, da bi bila opravljena kakr{nakoli strokovna recenzija, kar se kakovosti imenskega dela vsebine zgo{~enke zagotovo pozna. Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je edina zgo{~enka (CD-ROM), ki je vklju~ena v raziskavo. Za zgo{~enko Krajevni leksikon Slovenije je bila druga geografska zgo{~enka na na{em trì{~u in je na nek na~in prvi atlas sveta v sloven{~ini, ki je iz{el v digitalni obliki. Originalna zgo{~enka je ena od svetovnih uspe{nic. Slovenska izdaja je njen prevod oziroma priredba, ki poleg ~rkovnega zapisa imen vsebuje tudi veliko zvo~nih zapisov. Namenjena je otrokom, starim 5 let in ve~, torej za~etnemu seznanjanju z zemljepisnimi pojmi in njihovo razprostranjenostjo na Zemlji. Zato je razumljivo, da ima imensko kazalo razmeroma malo, le 1314 zapisov. Podoma~enih tujih zemljepisnih imen je znatno manj, le dobra polovica, ker je veliko zemljepisnih imen zapisanih v originalni obliki in ker so v imensko kazalo vklju- ~ena tudi nekatera ob~noimenska, enciklopedi~na gesla, na primer razne ìvali, rastline, objekti in podobno (Oroèn Adami~ 1997, 165). S 584 podoma~enimi razli~nimi tujimi zemljepisnimi imeni je imenik obravnavane zgo{~enke najmanj{i med vsemi preu~enimi viri. Glede na majhnost zbirke nekatere, àl neredke nerodnosti precej kri~e~e izstopajo. O~itno je, da imena niso {la skozi tanko~utno geografsko presojo, {e zlasti zato pa bi se prevajalci gradiva lahko bolj zavzeto naslonili na zglede v komaj rojenih slovenskih atlasih sveta, ki so doìveli ugoden sprejem tako v stroki kot {ir{i javnosti. Diakriti~na in naglasna znamenja se pri zapisih skorajda ne uporabljajo, se pa, zanimivo, pri latini~nem zapisovanju nekaterih arabskih imen uporablja opu{~aj '. Opazne so mo~ne te`nje k podoma~evanju gradiva. To je zaradi jasnej{e izreke do neke mere razumljivo, vsekakor pa ni vzgojno. Tako sta na primer samo v tej zgo{~enki podoma~eni imeni kamerunskega in namibijskega glavnega mesta Jaunde (originalno Yaoundé) ter Windhuk (originalno Windhoek; ime 82
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 je podoma~eno le na pol, saj bi bil ob popolnej{i podoma~itvi ustreznej{i zapis Vindhuk). Nekje med nebom in zemljo so ostale tudi podoma~itve Alborg za dansko mesto Ålborg (prav bi bilo Olborg), A{habat za turkmenistansko prestolnico A{gabat (prav bi bilo bodisi A{habad bodisi ohranitev originalnega zapisa), Dubai za mesto v Zdruènih arabskih emiratih Dubayy (pravilno Dubaj), Fererski otoki za dansko oto{ko skupino Færøerne/Føroyar (pravilno Ferski otoki ali celo Ov~ji otoki), Mavricius za dràvo Maurutius (bolje bi bilo ohraniti originalno obliko imena ali pa jo povsem podoma~iti v Mavricij), Pennsilvanija za ameri{ko zvezno dràvo Pennsylvania (pravilno Pensilvanija), Skadar za albansko mesto Shkodra (slovensko ime je Skader, Skadar pa je srbsko oziroma hrva{ko). Nedoslednost je opazna tudi v primeru zapisov libijskega in libanonskega mesta z enakima originalnima imenoma Ţara – bulus; prvo je podoma~eno v Tripoli, drugo v Tripolis. V ~asu nastanka zgo{~enke je bilo uporabljeno ime Burma è vrsto ler let spremenjeno v Mjanmar. V o~i bodejo podoma~ena kitajska in nekatera druga imena, kar v ~asu, ko se je pinjin è zelo lepo uveljavil, ni ravno razumljivo. Tako je reka Xi Jiang zapisana kot [i Dìang, mesto Xi'an kot [jan in tajvansko mesto Taichung/T'ai-chung kot Taj~ung. V to skupino spada tudi podoma~itev mesta Chiang Mai na severu Tajske v âng Maj. Morda {e najbolj kri~e~a je podoma~itev veletoka Chang Jiang v âng Dàng, kar je popolna »novost«, saj se je zanj è dobro uveljavilo slovensko ime Modra reka. To je {e toliko manj razumljivo, saj je ime kitajsko-vietnamskega vodotoka Yuan Jiang/Sông Hông podoma~eno v Rde~a reka. Kar nekaj neobi~ajnih podoma~itev je tudi zaradi nepotrebnega dodajanja ob~noimenske k lastnoimenski sestavini, na primer Gora Kilimandàro za Kilimanjaro, Pu{~ava Sahara za Şahra – ' (pleonazem!) oziroma Reka Orinoko za Río Orinoco, Reka Snake za Snake River (~e è kaj, potem bi moralo biti prevedeno v Ka~ja reka), Reka Volta za Volta, Reka Zaire za Congo/Zaïre (kaj pa ime Kongo??), Reka Zambezi za Zambezi/Zambeze, vendar so na drugi strani povsem normalna imena za Nil, Ren ali Seno. V tovrstnem izpostavljanju ob~noimenskih sestavin je nastalo tudi Jezero Albert namesto Albertovo jezero 180 160 {tevilo podoma~enih imen 140 120 100 80 60 40 20 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina upravna enota Slika 26: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip na zgo{~enki Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta. drugo 83
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?