3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Kongo Kin{asa, Tanzanija in Ju`na Afrika. Stanje na obmo~ju Srednje in Ju`ne Amerike ostaja skoraj nespremenjeno; edini izjemi sta Kuba in Nikaragva. Prva je napredovala za en razred, druga za prav toliko nazadovala. Omeniti velja {e nazadovanje Grenlandije za dva razreda, saj ta del sveta v obravnavanem atlasu ni podrobneje prikazan. Iste so tudi dràve brez enega samega podoma~enega imena: Sierra Leone, Togo in Honduras. Blizu zna~ilnostim razporeditve podoma~enih zemljepisnih imen v nekaj zadnje opisanih atlasih je tudi Veliki atlas sveta (DZS 2005, slika 88), ki pa ima vendarle nekatere posebnosti. V najvi{jem razredu z ve~ kot stotimi podoma~enimi imeni se Rusiji pridruì Gr~ija. Drugi razred sestavljajo evropski dràvi Italija in Francija ter neevropske velikanke Kitajska, Indija, Kanada in Zdruène dràve Amerike, medtem ko v zgornji srednji razred spadajo Zdruèno kraljestvo, [panija, Nem~ija, Avstrija, Ukrajina, Tur~ija, Kazahstan, Japonska, Indonezija, Avstralija in Egipt. Sklenjena obmo~ja najni`jega razreda s posameznimi podoma~itvami so omejena na severno Evropo, Medmorsko Ameriko, Antile, severni del Ju`ne Amerike, zahodno in ju`no Afriko ter dràve ob Gvinejskem zalivu in v njegovem zaledju. Dràvi brez enega samega podoma~enega imena sta Sierra Leone in Togo. Stanje v Velikem splo{nem leksikonu (DZS 1997–1998, slika 89) je {e najbolj podobno stanju v Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992, slika 79). Zaradi poudarjanja anti~nega izro~ila sta v najvi{jem razredu z ve~ kot 120 podoma~enimi zemljepisnimi imeni ob Rusiji obe njegovi naslednici, Italija in Gr~ija. Tudi sicer je nekoliko ve~ji poudarek na obravnavi Evrope, zato sta v drugem razredu poleg evropskih dràv Francije, Nem~ije in Avstrije le {e Tur~ija (zlasti zaradi maloazijskih anti~nih naselbin in pokrajin) in Zdruène dràve Amerike. Predstavnice zgornjega srednjega razreda so Zdruèno kraljestvo, [panija, Poljska, Ukrajina, Kitajska, Indija, Indonezija, Avstralija, Kanada in Egipt. Najni`ji razred je sklenjen na zahodu Afrike in v zaledju Gvinejskega zaliva ter v Srednji Ameriki in na dveh obmo~jih Ju`ne Amerike. Brez slehernega podoma~enega imena so Sierra Leone, Togo, Honduras in Francoska Gvajana. Povsem svojsko podobo kaè Slovenski pravopis (Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2001, slika 90). @e na prvi pogled je opazno, da je evropocentri~en, tuje pa mu ni niti obmo~je Severne Amerike, {e zlasti, ~e ga primerjamo s skoraj spregledano Ju`no Ameriko, kjer se je le velikanka Brazilija zna{la v predzadnjem razredu. V njem so tudi Avstralija in ve~je afri{ke dràve. V najvi{jem razredu z ve~ kot petdesetimi podoma~itvami so samo evropske dràve Italija, Avstrija in Gr~ija. V drugi razred se uvr{~ata evropski dràvi Francija in Nem~ija, ob njih pa {e Rusija, Tur~ija in Zdruène dràve Amerike. Predstavnice zgornjega srednjega razreda so Zdruèno kraljestvo, [panija, Poljska, ê{ka, Madàrska, Hrva{ka, Izrael, Egipt, Kitajska, Japonska, Indija in Kanada. Spisek dràv brez enega samega podoma~enega imena je znatno raz{irjen: Sierra Leone, Togo, Niger, Angola, Vzhodni Timor, Honduras in Gvajana ter odvisno ozemlje Francoska Gvajana. 4.2 PODOMAÊNA TUJA ZEMLJEPISNA IMENA GLEDE NA STOPNJO IN VRSTO PODOMAÊVANJA Preu~itev podoma~enih tujih zemljepisnih imen glede na stopnjo in vrsto njihovega podoma~evanja lahko razkriva jezikovne zna~ilnosti obdobja nastanka dolo~enega atlasa, odnos redaktorjev do jezika, njihovo razli~no izku{enost ter razli~no nagnjenost do spo{tovanja del predhodnikov in mednarodnih priporo~il o rabi eksonimov. Tipologija je podrobno predstavljena v podpoglavju 2.2.3. Med podrobno preu~enimi atlasi je dale~ najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska 1869–1877), najmanj pa v Atlasu sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997). Ker so obravnavani atlasi postavljeni v ~asovno zaporedje, je opazno, da se je s~asoma pove~eval dele` pomensko prevedenih imen, ki so prevladala tudi è absolutno (slika 91). Ob tem je pri{lo do rahlega zmanj{anja zastopanosti transkribiranih imen in prilagojenih imen. Iz navedenega vzorca izstopa Medvedov Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972), kjer je zaradi podoma~evanja kitajskih in japonskih imen s transkripcijo dale~ nadpovpre~na zastopanost tovrstnih imen, to pa gre na ra~un manj{ega dele- à prilagojenih imen. Med ostalimi kategorijami sta opazno zastopani {e kategoriji preveden del imena, 202
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Cigale Medved Atlas 2000 De Agostini 2005 prevzeto ime originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena transkribirano lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + transkribirano lastno ime deloma transkribirano ime transkribirano ime prilagojeno ime prevedeno ime slovensko ime Slika 91: Tipologija podoma~evanja tujih zemljepisnih imen v izbranih atlasih sveta. ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime, ter prevzeto ime. Prva je najbolj opazno zastopana v Medvedovem atlasu, druga pa v Atlasu sveta 2000. Deloma transkribirana imena so prav tako nadpovpre~no zastopana v Medvedovem atlasu. Za Cigaletov Atlant sta zna~ilna {e dva arhai~na na~ina podoma~evanja. Pri prvem je pri podoma~enem ve~besednem imenu najprej navedeno originalno lastno ime, ki mu na desni strani sledi preveden ob~noimenski del imena, pri drugem pa je pri podoma~enem ve~besednem imenu lastno ime na levi strani transkribirano, sledi pa mu preveden ob~noimenski del. Gre za obrnjeno ali seznamno stavo, ki je v zadnjih desetletjih povsem izginila, uporabljal pa jo je tudi {e Medved, zlasti v prvoopisani obliki. Med preostalimi tipi izstopajo slovenska imena v Atlasu sveta 2000, kar je posledica precej podrobnega prikaza zamejske Slovenije. Dolo~ene zakonitosti na~inov podoma~evanja se kaèjo tudi po celinah (slika 92). Najbolj izstopajo~a je Antarktika, kjer je opazna mo~na prevlada pomenskega prevajanja tamkaj{njih zemljepisnih imen. Vendar ni edina, saj je pomensko prevajanje imen najbolj pogost na~in podoma~evanja tudi v Oceaniji, Severni in Srednji Ameriki, medtem ko si v Afriki deli vodstvo s transkribiranjem imen, v Ju`ni Ameriki z ve~besednimi imeni, pri katerih je preveden ob~noimenski del na levi strani, ki mu sledi originalno lastno ime, v Evropi pa s prilagojenimi imeni in transkribiranimi imeni. Transkribirana imena so v krepki prevladi v Aziji, kjer je tudi najve~ prevzetih imen. Zaradi obilnega podoma~evanja imen z obmo~ja Oceanije v Cigaletovem Atlantu, kjer je na veliko uporabljana seznamna stava, je tamkaj tudi precej- {en dele` na ta na~in podoma~enih imen, precej{en je tudi v Severni in Ju`ni Ameriki. Transkribirana imena so obilno zastopana {e v Evropi ter Ju`ni in Srednji Ameriki, ve~besedna imena, pri katerih je levi del ob~no in desni lastno ime, pa ob Ju`ni Ameriki {e v Severni Ameriki in Oceaniji. Pomensko prevajanje imen je bistveno bolj kot pri kopenskih zemljepisnih imenih raz{irjeno pri morskih hidronimih in podmorskih reliefnih oblikah (slika 93). Pri vseh svetovnih oceanih je tovrstnih imen vsaj 70 %, bilo pa bi jih {e ve~, ~e ne bi bilo v starej{ih dveh atlasih, {e zlasti v Cigaletovem, precej primerov 203
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 224 and 225: Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?