3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Na~in podoma~evanja glede na pomenski tip podoma~enih tujih zemljepisnih imen se od atlasa do atlasa precej razlikuje (slike 95–98). V Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska 1869–1877, slika 95) je zelo pogosta obrnjena ali seznamna stava, ki se pojavlja v pomembnih deleìh pri podoma~enih imenih kopenskih reliefnih oblik, morskih hidronimov, oto{kih reliefnih oblik, zgodovinskih upravnih enot in kopenskih hidronimov. Tako je zapisano tudi edino ime podmorske reliefne oblike v Atlantu. Zlasti pri kopenskih reliefnih oblikah je precej primerov tak{ne obrnjene stave, pri kateri je na levi strani transkribirano lastno ime in na desni prevedeno ob~noimensko ime. Prevedena podoma~ena imena so v opazni prevladi le pri morskih hidronimih in naravnih pokrajinah, v rahli prevladi pa pri upravnih enotah in zgodovinskih upravnih enotah. Prevedeno je tudi ime edinega pejsa`nega pojava. Transkribirana imena prevladujejo pri naseljih, zgodovinskih naseljih in dràvah, prilagojena imena pa pri dràvah; precej jih je tudi pri kopenskih hidronimih in upravnih enotah. Omeniti velja {e ve~besedna podoma~ena imena s prevedenim ob~noimenskim delom na levi strani in transkribiranim lastnoimenskim delom na desni. Najbolj pogosta so pri zgodovinskih naseljih, obalnih reliefnih oblikah in oto{kih reliefnih oblikah. Na grafikonu Medvedovega Velikega atlasa sveta (Mladinska knjiga 1972, slika 96) je v primerjavi s preostalimi tremi grafikoni è na prvi pogled opazna ve~ja zastopanost modre barve, kar pomeni, da je v njem ve~ transkribiranih imen kot drugod. Tovrstna imena so {e zlasti mo~no zastopana pri naseljih, zgodovinskih upravnih enotah, dràvah, celinah in kopenskih reliefnih oblikah. Transkribirano je tudi edino ime zgodovinske pokrajine. Deloma transkribiranih imen je najve~ med naselji in dràvami. êprav je tako kot pri Cigaletovem Atlantu pomensko prevajanje manj izrazito zastopano kot v obeh mlaj{ih atlasih, je prevladujo~ na~in podoma~evanja pri morskih hidronimih, podmorskih reliefnih oblikah, upravnih enotah, naravnih pokrajinah in tudi pri kategoriji drugo. Zlasti pri oto{kih reliefnih oblikah je {e zmeraj dokaj pogosta obrnjena stava, od nje pa je bistveno pomembnej{e podoma~evanje s prevajanjem ob~noimenskega levega dela in originalnim navajanjem lastnoimenskega desnega dela. Tovrstno podoma~evanje je prevladujo~e zastopano pri obalnih reliefnih oblikah, zelo pogosto je {e pri kopenskih hidronimih, morskih hidronimih, podmorskih reliefnih oblikah in oto{kih reliefnih oblikah, manj pogosto pa pri pejsa`nih pojavih in kopenskih reliefnih oblikah. Prevzetih imen je precej pri zgodovinskih naseljih, naseljih, naravnih pokrajinah in kopenskih hidronimih, prilagojenih imen pa pri zgodovinskih upravnih enotah, dràvah, upravnih enotah in obalnih reliefnih oblikah. Barvno precej bolj podobna sta si grafikona, ki ponazarjata zna~ilnosti podoma~evanja po pomenskih tipih v Atlasu sveta 2000 (Mladinska knjiga 1997, slika 97) in Velikem atlasu sveta (DZS 2005, slika 98). Naj kot zanimivost omenimo, da se v prvem pri morskih hidronimih in podmorskih reliefnih oblikah {e pojavijo osamljeni primeri obrnjene stave. Glavne razlike med obema preu~enima viroma so v tem, da je v Atlasu sveta 2000 ve~ prevzetih imen in ve~ izvirnih slovenskih imen, v Velikem atlasu sveta pa je ve~ tak{nih podoma~enih ve~besednih imen, pri katerih je na levi strani preveden ob~noimenski del imena, na desni pa je originalni lastnoimenski del; ve~ je tudi deloma transkribiranih imen. Sicer v obeh prevladujejo pomensko prevedena imena pri kopenskih reliefnih oblikah, kopenskih hidronimih, morskih hidronimih, podmorskih reliefnih oblikah, obalnih reliefnih oblikah, naravnih pokrajinah, upravnih enotah in kategoriji drugo. Transkribirana imena v obeh prevladujejo pri dràvah, naseljih in zgodovinskih naseljih, v Velikem atlasu sveta tudi pri zgodovinskih upravnih enotah. Prilagojena imena so v obeh pomembno zastopana pri zgodovinskih pokrajinah, dràvah, zgodovinskih naseljih, naravnih pokrajinah, upravnih enotah in zgodovinskih upravnih enotah, v Atlasu sveta 2000 tudi pri kopenskih reliefnih oblikah, kopenskih hidronimih in oto{kih reliefnih oblikah. Predstavljeno in povedano je dokaz, da so se v zadnjem ~asu na~ini in stopnje doma~enja tujih zemljepisnih imen precej poenotili, kar bi lahko olaj{alo prizadevanja za njihovo standardizacijo. 208
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 5 SKLEP Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega pojava, eksonim pa je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava, ~e se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno re~eno je endonim doma~e, izvirno ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava. Sploh prvi je izraz eksonim leta 1957 uporabil avstralsko-britanski geograf Marcel Arousseau. Ker so kljub dolgoletnim prizadevanjem definicije izraza eksonim {e vedno nedore~ene, se namesto izraza eksonim uporablja blizupomenka podoma~eno tuje zemljepisno ime, ki je glede na opredelitvene kriterije nekoliko {ir{i pojem. Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so uvr{~ena imena, ki se od originalnih razlikujejo vsaj v opu{~enem lo~evalnem ali diakriti~nem ~rkovnem znamenju, kar vpliva (ali bi vsaj moralo) na razli- ~en izgovor. Podoma~enega tujega zemljepisnega imena torej ne moremo v celoti ena~iti z mednarodno veljavno definicijo eksonima (Kadmon 2005, 2): »Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan.« Podrobnej{a obravnava razkriva razli~ne poglede na to problematiko, zato definicija pojma eksonim ostaja ohlapna. Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovenskih atlasih je oprta na stoletje in pol dolgo tradicijo. Od Medvedovega Velikega atlasa sveta dalje (Mladinska knjiga 1972) se slovenski geografi na~eloma zavzemamo za prevladujo~o rabo originalnih zemljepisnih imen, kar je v dolo~eni meri navzkri` z bogatim izro~ilom slovenskega jezika na podro~ju tovrstne rabe. Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen je v slovenski atlasni literaturi neenotna in nedosledna, v praksi prepu{~ena bolj{im ali slab{im poznavalcem. Ti se pri svojem delu sicer opirajo na dolo~ena na~ela, ki pa praviloma ne izhajajo iz globljega poznavanja izhodi{~ in tradicije rabe zemljepisnega imenja. Del podoma~enih imen je uveljavljen in splo{no uporabljan, del pa se je s~asoma spreminjal in ga posamezni redaktorji zemljepisnih imen uporabljajo razli~no ali sploh ne. Neenotna raba se z u~beniki prena{a tudi v {ole, kar njihovi ustrezni rabi dolgoro~no zagotovo ni v prid. Iz vseh {estnajstih preu~enih atlasov, Velikega splo{nega leksikona (DZS 1997–1998) in slovarskega dela Slovenskega pravopisa (Zalo`ba ZRC SAZU 2001) je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih tujih zemljepisnih imen. Zaradi pripadnosti nekaterih pojmov ve~ dràvam, celinam ali pomenskim tipom in potrebnih podvajanj se je {tevilo imen precej pove~alo. Tako se je na primer {tevilo zapisov po celinah in oceanih povzpelo na 40.546, po dràvah in morjih na 40.912 ter pri pomenskih tipih imen na 41.547. [tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen se med posameznimi preu~enimi viri opazno razlikuje, kar je posledica razli~nih kriterijev podoma~evanja, razli~nih meril oziroma razli~ne podrobnosti zemljevidov, pestrosti prikazanih geografskih pojavov in topografskih objektov ter razli~ne kakovosti izvedbe, saj so alonimske dvojnice obravnavane kot samostojna podoma~ena imena. Med vsemi primerjanimi viri je najve~, 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska 1869–1877). [e v dveh atlasih je {tevilo podoma~enih imen ve~je od 3000, v [olskem atlasu ([kolska knjiga 1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Med atlase s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De Agostini 1941), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki splo{ni leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Viri z najmanj{im {tevilom podoma~enih tujih zemljepisnih imen so zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997), Geografski atlas za osnovno {olo (DZS 1997) in Slovenski pravopis (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). Kljub razli~ni podrobnosti prikazov v preu~enih atlasih è beèn pregled nakazuje, da na na~ela podoma~evanja bolj kot razli~nost kriterijev vpliva vrsta atlasa, na primer splo{ni atlas, {olski atlas, 209
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 224 and 225: Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?