3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14<br />
5 SKLEP<br />
Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim<br />
je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju<br />
tega pojava, eksonim pa je zemljepisno ime dolo~enega topografskega objekta v enem od jezikov, ki<br />
se ne govorijo na ozemlju tega pojava, ~e se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno re~eno<br />
je endonim doma~e, izvirno ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava. Sploh<br />
prvi je izraz eksonim leta 1957 uporabil avstralsko-britanski geograf Marcel Arousseau. Ker so kljub<br />
dolgoletnim prizadevanjem definicije izraza eksonim {e vedno nedore~ene, se namesto izraza eksonim<br />
uporablja blizupomenka podoma~eno tuje zemljepisno ime, ki je glede na opredelitvene kriterije<br />
nekoliko {ir{i pojem.<br />
Med podoma~ena tuja zemljepisna imena so uvr{~ena imena, ki se od originalnih razlikujejo vsaj<br />
v opu{~enem lo~evalnem ali diakriti~nem ~rkovnem znamenju, kar vpliva (ali bi vsaj moralo) na razli-<br />
~en izgovor. Podoma~enega tujega zemljepisnega imena torej ne moremo v celoti ena~iti z mednarodno<br />
veljavno definicijo eksonima (Kadmon 2005, 2): »Eksonim je zemljepisno ime v dolo~enem jeziku za<br />
topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje<br />
od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt oziroma pojav zastopan.«<br />
Podrobnej{a obravnava razkriva razli~ne poglede na to problematiko, zato definicija pojma eksonim ostaja<br />
ohlapna.<br />
Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen v slovenskih atlasih je oprta na stoletje in pol dolgo tradicijo.<br />
Od Medvedovega Velikega atlasa sveta dalje (Mladinska knjiga 1972) se slovenski geografi na~eloma<br />
zavzemamo za prevladujo~o rabo originalnih zemljepisnih imen, kar je v dolo~eni meri navzkri` z bogatim<br />
izro~ilom slovenskega jezika na podro~ju tovrstne rabe. Raba podoma~enih tujih zemljepisnih imen<br />
je v slovenski atlasni literaturi neenotna in nedosledna, v praksi prepu{~ena bolj{im ali slab{im poznavalcem.<br />
Ti se pri svojem delu sicer opirajo na dolo~ena na~ela, ki pa praviloma ne izhajajo iz globljega<br />
poznavanja izhodi{~ in tradicije rabe zemljepisnega imenja. Del podoma~enih imen je uveljavljen in splo{no<br />
uporabljan, del pa se je s~asoma spreminjal in ga posamezni redaktorji zemljepisnih imen uporabljajo<br />
razli~no ali sploh ne. Neenotna raba se z u~beniki prena{a tudi v {ole, kar njihovi ustrezni rabi dolgoro~no<br />
zagotovo ni v prid.<br />
Iz vseh {estnajstih preu~enih atlasov, Velikega splo{nega leksikona (DZS 1997–1998) in slovarskega<br />
dela Slovenskega pravopisa (Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2001) je bilo v zbirko vklju~enih 39.883 podoma~enih<br />
tujih zemljepisnih imen. Zaradi pripadnosti nekaterih pojmov ve~ dr`avam, celinam ali pomenskim tipom<br />
in potrebnih podvajanj se je {tevilo imen precej pove~alo. Tako se je na primer {tevilo zapisov po celinah<br />
in oceanih povzpelo na 40.546, po dr`avah in morjih na 40.912 ter pri pomenskih tipih imen na 41.547.<br />
[tevilo podoma~enih tujih zemljepisnih imen se med posameznimi preu~enimi viri opazno razlikuje,<br />
kar je posledica razli~nih kriterijev podoma~evanja, razli~nih meril oziroma razli~ne podrobnosti<br />
zemljevidov, pestrosti prikazanih geografskih pojavov in topografskih objektov ter razli~ne kakovosti izvedbe,<br />
saj so alonimske dvojnice obravnavane kot samostojna podoma~ena imena. Med vsemi primerjanimi<br />
viri je najve~, 4178 podoma~enih tujih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu (Matica Slovenska<br />
1869–1877). [e v dveh atlasih je {tevilo podoma~enih imen ve~je od 3000, v [olskem atlasu ([kolska<br />
knjiga 1959 in 1964) in Geografskem atlasu sveta za {ole (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Med atlase<br />
s precej{njo stopnjo doma~enja spadajo {e Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole (De<br />
Agostini 1941), Veliki dru`inski atlas sveta (DZS 1992), Dru`inski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001),<br />
Atlas sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Veliki<br />
splo{ni leksikon (DZS 1997–1998), vsi z ve~ kot 2500 podoma~enimi imeni. Viri z najmanj{im {tevilom<br />
podoma~enih tujih zemljepisnih imen so zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta (DZS 1997),<br />
<strong>Geografski</strong> atlas za osnovno {olo (DZS 1997) in Slovenski pravopis (Zalo`ba <strong>ZRC</strong> <strong>SAZU</strong> 2001).<br />
Kljub razli~ni podrobnosti prikazov v preu~enih atlasih `e be`en pregled nakazuje, da na na~ela podoma~evanja<br />
bolj kot razli~nost kriterijev vpliva vrsta atlasa, na primer splo{ni atlas, {olski atlas,<br />
209