3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
SAZU 2001), ki ozna~ujejo izjemno znane dele naselij. Zna~ilna primera sta Latinska ~etrt v Parizu in
Marsovo polje v Rimu.
Pomenska skupina kopenska reliefna oblika je notranje raznolika. Vanjo so vklju~ena vsa imena,
ki so povezana z razgibanostjo povr{ja ali z reliefnimi kategorijami nasploh. Tako v njej najdemo
imena gorovij (na primer Alja{ko gorovje, Gorovje ^erskega, Apala~i), pogorij (na primer Aleutsko pogorje),
gorskih skupin (Goldber{ka gorska skupina), hribovij (na primer Slano hribovje, Timanski greben,
Slova{ko rudogorje), gri~evij (na primer Normandijsko gri~evje, Donsko vi{avje), vrhov oziroma vzpetin
(na primer K2, Adamov vrh, Aventin), planot (na primer Bolivijska visoka planota, Jukonska planota,
Lavrentijsko vi{avje, Maro{ka mezeta), pragov (na primer Asandski prag), ravnin (na primer Adanska
ravnina, Vestfalski zatok, Gosposvetsko polje), ravnikov (na primer Ju`note~ajni ravnik, Barklyjev ravnik),
kotlin (na primer Akvitanska kotlina, Kongovska kotlina, Velika kotlina), depresij (na primer Katarska
depresija, Turfanska depresija), tektonskih jarkov (na primer Veliki tektonski jarek, Srednjeafri{ki tektonski
jarek), prevalov in prelazov (na primer Karakorumski prelaz, prelaz Mitla, Burgundska vrata), re~nih
in suhih dolin (na primer Dolina Ria Branka, Dolina smrti, Rezija; slednja ima tudi pokrajinski zna~aj),
kanjonov (na primer kanjon Verdon, Veliki kanjon) in kraterjev (na primer Barringerjev krater). Iz na{tetih
primerov je razvidna {iroka paleta imenja, ki mu je skupno ozna~evanje dolo~enih reliefnih
zna~ilnosti.
Hidronimi oziroma vodna zemljepisna imena so raz~lenjeni na kopenske hidronime in morske hidronime.
Kopenski hidronimi vklju~ujejo imena rek (na primer Albertov Nil, Meander, Ren), sladkovodnih
jezer (na primer ^adsko jezero, Kamsko zajezitveno jezero, jezero Hanka), slanih jezer (na primer Mrtvo
morje, Veliko slano jezero, [ot el Hodna), lagun (na primer laguna Mirim, Bene{ka laguna), prekopov
(na primer Panamski prekop, prekop Majna–Donava), slapov (na primer Angelov slap, Niagarski slapovi),
mo~virij (na primer Ku{ko mo~virje, mo~virje Okavango) in ledenikov (na primer Pasterca oziroma
Pastirica in Byrdov ledenik).
Pomensko skupino morski hidronim sestavljajo imena oceanov (na primer Tihi ocean, Arkti~ni ocean),
morij (na primer Andamansko morje, Karibsko morje, Ligursko morje, Sarga{ko morje, Vatsko morje),
notranjih morij (na primer Japonsko notranje morje, Visajansko morje), zalivov (na primer Biskajski zaliv,
Velika Sirta, tudi Foxova kotlina, kar je pravzaprav nenavadno poimenovanje), prelivov in o`in (na primer
Danski preliv, Dovrska vrata, Balaba{ka o`ina, Devi{ki prehod, Bab el Mandeb, Severni vhod), fjordov
(na primer Fjord kralja Oskarja, Trondheimski fjord, fjord Sogne), re~nih ustij (na primer Ustje Amazonke,
Ustje Iravadija, Ustje Pada) in tudi obse`nih ledenih polic na gladini antarkti~nih morij (na primer
Ameryjeva ledena polica, Rossova ledena polica), od katerih se na robovih lomijo ledene gore.
Pomenska skupina podmorska reliefna oblika je raznovrstna in {tevil~na. Sestavljajo jo priobalne
celinske police oziroma {elfi (na primer Ferski {elf, Kapverdska polica), plitvine (na primer Doggerska
plitvina, Srebrna plitvina, Plitvina velikih rib), podmorske naplavine (na primer Naplavina Amazonke,
Amazonkin vr{aj), podmorske re~ne doline (na primer Amazonski kanjon, Hudsonova dolina), podmorske
gore (na primer Gora predsednika Thiersa, gora Orne, Flamska kopa), mizaste podmorske gore
(na primer mizasta gora Discovery, mizasta gora Ob), podmorske ravnine (na primer Cejlonska ravnina),
globokomorske ravnine (na primer Cereajska abisalna ravnina), podmorske udorine (na primer Udorina
svete Ane), podmorske globeli (na primer globel Diamantina, Barentsova globel), podmorski jarki (na
primer Aleutski jarek, Gr{ki jarek), podmorski hrbti (na primer Srednjeatlantski hrbet, Hrbet na devetdesetem
poldnevniku), podmorski pragovi (na primer ^ilski prag, Rockallski prag), podmorske kotline
(na primer Celebe{ka kotlina, [kotska kotlina), podmorske planote (na primer Blakova planota, Agulha{-
ki plato), podmorske stopnje (na primer Falklandska stopnja), diskordance (na primer Antarkti~no-avstralska
diskordanca) ter podmorski prelomi in prelomni sistemi (na primer Clippertonski prelom, Agassizova
prelomna cona). Celotna skupina se praviloma sloveni, saj gre za zemljepisna imena na nikogar{njem
ozemlju. Podoma~ene oblike se med seboj {e precej razlikujejo, kar je tudi posledica pretirane rabe
tujk, za katere imamo na voljo ustrezne slovenske sopomenke, na primer polica za {elf, globokomorski
za abisalen in planota za plato.
20