3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
^e upo{tevamo samo podoma~ena imena, je prav tako v ospredju Italija (99 imen), takoj za njo pa
je zaradi {tevilnih imen iz zamejstva Avstrija (72 imen). Sledijo Gr~ija (70), Francija (48), Rusija (45) in
Nem~ija (41). Na sedmem mestu so Zdru`ene dr`ave Amerike (40), najvi{je uvr{~ena neevropska dr`ava.
Na osmem mestu je prva azijska dr`ava Tur~ija (34), ob njej pa so med azijskimi dr`avami na lestvici
{e Izrael, Kitajska, Indonezija in Japonska, med evropskimi pa Poljska, Zdru`eno kraljestvo, [panija,
Ukrajina, ^e{ka in Mad`arska. Na njej sta {e Kanada na predzadnjem mestu in edina afri{ka dr`ava
Egipt (22 imen), ki si deli 13. do 15. mesto.
Najvi{ja stopnja doma~enja imen je pri gr{kih, izraelskih, tur{kih, kitajskih in ukrajinskih zemljepisnih
imenih (slika 49), nekoliko manj{a pri avstrijskih, poljskih, mad`arskih, ~e{kih, indijskih in italijanskih,
medtem ko pri drugih dr`avah z ve~ kot tridesetimi imeni prevladujejo zapisi v izvirni obliki. Z najve~jimi
dele`i originalnih imen izstopajo Hrva{ka, Srbija in ^rna gora, [vica, [panija, Zdru`ene dr`ave Amerike,
Zdru`eno kraljestvo in Nem~ija. Med preostalimi glede na {tevilo imen pomembnej{imi dr`avami velja
na eni strani izdvojiti Egipt, Indijo, Japonsko, Mad`arsko in Romunijo z velikimi dele`i podoma~enih imen,
na drugi pa Bosno in Hercegovino ter Makedonijo z izrazito prevlado originalno zapisanih imen, k ~emur
je gotovo prispevala tradicija njihove rabe v obdobju skupne dr`ave.
Glede na pomenski tip je v Slovarju najve~ imen naselij (832 imen). [tevil~no jim sledijo imena dr`av
(zaradi razmeroma obse`nega alonimskega navajanja `enskospolnih in srednjespolnih imenskih oblik
je kar 222 imen neodvisnih dr`av), naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, upravnih
enot in kopenskih reliefnih oblik. Vklju~eni sta le dve imeni podmorskih reliefnih oblik. Z izjemo naselij
in kategorije drugo podoma~ena imena prevladujejo nad izvirnimi v vseh skupinah (slika 50). Podoma~ena
so prav vsa imena celin in skoraj vsi morski hidronimi, zgodovinske pokrajine in zgodovinske
upravne enote. Tudi pri drugih skupinah {tevilo podoma~enih imen mo~no prevladuje; izjema so upravne
enote z neizrazito prevlado.
^e si ogledamo le zaporedje podoma~enih tujih zemljepisnih imen (slika 51), ki je primerljivo z drugimi
preu~enimi viri, mo~no izstopata kategoriji naselje in dr`ava. Ve~ kot 100 je podoma~enih {e imen
naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, med 50 in 100 pa je podoma~enih
imen upravnih enot, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov. Sorazmerno {tevilna so podoma-
~ena imena zgodovinskih naselij, zgodovinskih upravnih enot in zgodovinskih pokrajin.
Seznam v slovarski del vklju~enih zemljepisnih imen je vsestranski, kar `al velja tudi za seznam
nevklju~enih imen. Obstoje~i imenik ob geografskih vidikih odseva zlasti kulturolo{ko-zgodovinsko naravnanost,
zato so v njem na primer vsa imena najbolj zloglasnih koncentracijskih tabori{~ (Auschwitz skupaj
s podoma~eno razli~ico poljskega imena Oświeøcim O{vien~im, Bergen-Belsen, Bile~a, Buchenwald,
Dachau, Gonars, Jasenovac …), prizori{~ slavnih bitk (Custozza, Dien Bien Phu, Dieppe, Drvar, El Alamein,
Galipoli, Mohách, Salamina, Slavkov, Trafalgar, Waterloo), krajev mirovnih konferenc in podpisov
mirovnih sporazumov (na primer Campiènski gozd, Campoformio, Osimo, Rapallo, Saint-Germain, Trianon;
mimogrede, manjka Dayton), krajev konferenc neuvr{~enih dr`av, pomembnih posvetovanj in sede-
`ev mednarodnih organizacij (na primer Bandung, Pugwash, Sèvres), romarskih in verskih sredi{~ (na
primer Admont, Akvileja, Assisi, Fatima, Freising, Med`ugorje, Seckau, ^enstohova, Lurd – zadnji dve
le v podoma~eni obliki), za imena sirov, `ivalskih pasem in raznih ob~nih pojmov pomembnih krajev
ter pokrajin (na primer Angora, Derby, Emmental, Gouda, Jersey, Kavasaki, Parma, Pinzgau), prizori{~
drugih zgodovinsko pomembnih dogodkov (Golgota, Kalvarija, Kanosa in Canossa, Jajce, Lidice,
Masada, Pale, Rubikon) in prizori{~ sodobnej{ih dogodkov (na primer Cape Canaveral oziroma
Cape Kennedy, ^ernobil, East River, Loch Ness, Long Island, Mount Palomar, Tivoli), rezidenc znanih
osebnosti (na primer Camp David, Carsko selo, ki je od leta 1918 dalje neomenjeni Pu{kin, Castel Gandolfo,
Jasna Poljana), anti~nih krajev in pokrajin (na primer Dakija, Epidaver, Filipi, Itaka, Lakedemon,
Olimpija, Palatin, Parnas, Tavrida – {lo naj bi za anti~ni gr{ki otok, v resnici pa je anti~no ime za polotok
Krim) ter za arheologijo pomembnih krajev najdi{~ in izkopavanj (na primer Altamira, Hallstatt). Ne
manjka niti Stratford upon Avon, rojstni kraj in kraj smrti slavnega angle{kega dramatika Williama Shakespeara.
148