3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Ju`na Amerika: dr`ave v merilu 1 : 35.000.000;
• Severni del Ju`ne Amerike z izsekom Galapa{kih otokov (prikazani sta le grafi~ni merili);
• Ju`ni del Ju`ne Amerike (prikazano je le grafi~no merilo);
• Afrika: povr{je v merilu 1 : 46.000.000;
• Afrika: dr`ave v merilu 1 : 45.000.000;
• Severna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo);
• Zahodna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo);
• Vzhodna Afrika (prikazano je le grafi~no merilo);
• Ju`na Afrika (prikazano je le grafi~no merilo);
• Avstralija in Oceanija v merilu 1 : 37.250.000;
• Avstralija (prikazano je le grafi~no merilo);
• Nova Zelandija (prikazano je le grafi~no merilo);
• Tihooceanski otoki z izseki Samoanskih otokov, Tahitija in Velikono~nega otoka (prikazana so le grafi~na
merila);
• Antarktika (prikazano je le grafi~no merilo);
• Arktika (prikazano je le grafi~no merilo).
V grobem se navedeni zemljevidi uvr{~ajo v tri tipe. Prvi tip sestavljajo zemljevidi povr{ja oziroma
naravni zemljevidi vseh celin in sveta. Relief je ponazorjen s kombinacijo barvnih hipsografskih ploskev
in sen~enja. Barvna lestvica se za~ne z zelenkasto barvo za ni`ine in se prek rumenkaste, rjavkaste
in sivkaste nadaljuje do modrikaste, ki prikazuje ve~ kot 6000 m visoka obmo~ja. Na zemljevidih celin
je morje nakazano le s svetlomodro obrobo, na naravnem zemljevidu sveta pa je celotna morska povr-
{ina obarvana svetlomodro, podmorski relief pa je kar nazorno ponazorjen s sen~enjem ter svetlej{imi
in temnej{imi modrimi odtenki. Na tem zemljevidu so z zna~ilnimi barvami, ki odslikavajo prevladujo-
~o barvno komponento dejanske pokrajine, ponazorjena glavna naravnogeografska obmo~ja. Jezera
so v enaki barvi kot morja, reke pa so obarvane s temnej{im modrim odtenkom. Napisov na zemljevidih
je malo. Imena so praviloma podoma~ena, zapisana izklju~no v slovenskem jeziku. Imena hidronimov
so tako kot na vseh drugih zemljevidih zapisana v manj nazorni ~rni barvi.
Drugi tip predstavljajo zemljevidi celin in sveta s prikazi dr`av oziroma politi~ni zemljevidi. Ozemlja
posameznih dr`av so ponazorjena z razli~nimi barvnimi ploskvami. V podlagi je sen~enje, ki nakazuje
razgibanost povr{ja. Vodna telesa so prikazana enako kot na naravnih zemljevidih celin. Vsa na~eloma
podoma~ena imena so zapisana izklju~no enojezi~no. Poleg nekaterih glavnih, splo{nih toponimov
so zapisana imena dr`av in, razen pri najmanj{ih dr`avah, njihovih glavnih mest.
Topografski zemljevidi delov celin, regij in posameznih dr`av sestavljajo tretji tip. Na njih je s kombinacijo
barvnih ploskev za vi{inske pasove in sen~enja prikazana izoblikovanost povr{ja. Na teh
zemljevidih je z razli~nimi modrimi odtenki ponazorjen tudi podmorski relief, kopenski hidronimi pa so
prikazani tako kot na drugih dveh zvrsteh zemljevidov. Gostota imen je zmerna in le ponekod na najgosteje
poseljenih obmo~jih tako velika, da se pri prepoznavanju pojavijo te`ave. Stopnja doma~enja
je zmerna. Ve~ina podoma~enih imen je zapisana enojezi~no. Izjema so podoma~ena imena naselij,
pri katerih je najprej zapisano originalno ime in nato z manj{imi ~rkami v oklepaju podoma~eno. Na
ve~jezi~nih obmo~jih so ponekod, denimo na Finskem, v [paniji in Italiji s po{evnicami navedena dvojezi~na
imena, na primer Tampere/Tamerfors, San Sebastian/Donostia, Bressanone/Brixen.
Tipografija je enotna, vendar ni razlo`ena v legendi. ^rke so ~rne, sivkaste in rastrirane, tako da
zagotavljajo vsaj nekaj lo~ljivosti vsebinskih odtenkov. Zapisi imen majhnih krajev, kopenskih hidronimov
in manj pomembnih oronimov so zelo majhni; vtis je, kot da so vsi zemljevidi nekako proporcionalno
pomanj{ani in s tem prilagojeni manj{emu formatu knjige. Uporabljena so le vsa naglasna, ne pa tudi
vsa diakriti~na znamenja (izpu{~ene so dol`ine), tako da so arabska, hindujska, japonska, kazahstanska
in nekatera druga izvirna imena zapisana v poenostavljeni, {olski rabi prilagojeni obliki. Kljub ~rkovnim
poenostavitvam so pri pre~rkovanju imen iz arabskih in cirili~nih pisav uporabljeni opu{~aji. Velika ve~ina
posebnih latini~nih ~rk je zapisana skladno z jezikovnimi pravili najrazli~nej{ih evropskih jezikov, izjema
118