3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Preglednica 3: Gostota podoma~enih tujih zemljepisnih imen po oceanih v izbranih atlasih sveta, Velikem splo{nem leksikonu in Slovenskem pravopisu ({tevilo imen na milijon km 2 ). Atlantski ocean Indijski ocean Tihi ocean Arkti~ni ocean Antarkti~ni ocean Cigaletov Atlant 1,90 0,60 0,38 6,05 0,05 Oro`nov {olski atlas 0,92 0,27 0,21 0,85 0,05 De Agostinijev {olski atlas 2,30 0,42 0,38 3,41 0,10 Bohin~ev {olski atlas 2,09 0,60 0,70 6,19 1,08 Medvedov atlas 1,77 1,53 1,19 2,92 0,64 Timesov atlas 1,77 0,92 0,65 2,77 0,98 Veliki druìnski atlas sveta 3,10 1,66 1,73 4,55 2,80 Moje prvo ~udovito … 0,13 0,04 0,04 0,43 0,00 {olski atlas DZS 0,80 0,66 0,45 1,21 0,69 Atlas 2000 1,85 0,99 0,96 2,49 1,08 atlas Slovenske knjige 3,94 2,13 1,68 6,05 3,39 Monde Neufov {olski atlas 3,76 1,02 1,43 10,74 1,13 {olski atlas U~il 1,46 0,69 0,63 3,13 1,13 Priro~ni atlas sveta 1,90 1,12 0,93 3,41 1,53 {olski atlas Mladinske knjige 1,49 0,72 0,59 2,35 0,89 De Agostinijev atlas sveta 1,98 1,06 0,99 4,27 1,77 Veliki splo{ni leksikon 1,16 0,67 0,43 1,71 0,54 Slovenski pravopis 0,44 0,10 0,06 0,21 0,10 Najni`ja vrednost je 0,10, ~e zanemarimo zgo{~enko Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta, ki nima na obmo~ju Antarkti~nega oceana nobenega podoma~enega imena. Tako majhno gostoto dosega slovarski del Slovenskega pravopisa (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). Sicer pa gostote z manj kot enim imenom na milijon kvadratnih kilometrov sploh niso redke, {e najve~krat pa se pojavljajo na obmo~jih Indijskega, Tihega in Antarkti~nega oceana. S podoma~enimi imeni sta bolje pokrita Atlantski ocean, zlasti zaradi imen na obmo~ju Sredozemskega morja, in, kot re~eno, Arkti~ni ocean. Na obmo~ju Atlantskega oceana so najve~je gostote 3,94 v Druìnskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001), 3,76 v Monde Neufovem {olskem atlasu (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002) in 3,10 v Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992). Na obmo~ju Antarkti~nega oceana sta poleg v prej{njem odstavku navedenih gostot visoki vrednosti 6,19 v [olskem atlasu (U~ila 1959 in 1964) in 6,05 v Druìnskem atlasu sveta (Slovenska knjiga 2001). Ta je v ospredju tudi na obmo~ju Indijskega oceana (2,13 podoma~enega imena na milijon kvadratnih kilometrov), vrednost ve~ kot 1 pa dosegajo {e Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972), Priro~ni atlas sveta (Mladinska knjiga 2003), Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002). Na obmo~ju Tihega oceana je najvi{ja izra~unana vrednost 1,73 v Velikem druìnskem atlasu sveta (DZS 1992). Vrednost ve~ kot 1 dosegajo samo {e Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001), Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002) in Veliki atlas sveta (Mladinska knjiga 1972). Na obmo~ju Antarkti~nega oceana je v vodstvu Druìnski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001) s 3,39 imena na milijon kvadratnih kilometrov. Z vrednostjo 2,80 mu sledi Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), za njim pa se zvrstita Veliki atlas sveta (DZS 2005) in Priro~ni atlas sveta (Mladinska knjiga 2003). Obmo~je Arkti~nega oceana dosega najve~jo gostoto v vseh preu~enih virih, razen v Oro`novem {olskem atlasu (1902) in Slovenskem pravopisu (Zalo`ba ZRC SAZU 2001). V obeh ga preka{a obmo~je Atlantskega oceana. Ta je v prav vseh drugih virih na drugem mestu. Tihi ocean je v ve~ini primerov za Indijskim oceanom; izjeme so [olski atlas (U~ila 1959 in 1964), Veliki druìnski atlas sveta (DZS 1992), Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002) in Slovenski pravopis. 160
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 ARKTI^NI OCEAN S EVERNA AMERIKA ·165 ·85 EVROPA AZIJA ATLANTS KI OCEAN Sredozemsko morje ·72 S REDNJA AMERIKA ·584 ·49·233 INDIJS KI OCEAN ·100 ·2281 AFRIKA TIHI OCEAN JU@NA AMERIKA ·65 ·42 OCEANIJA ·230 ANTARKTI^NI OCEAN Legenda: [tevilo imen na 1.000.000 km 2 manj kot 0,21 0,21–0,50 0,51–1,00 1,01–2,00 ·1 2,01–5,00 5,01–10,00 ANTARKTIKA 0 2500 5000 7500 10000 ·14·367 kilometrov 10,01–20,00 ve~ kot 50,00 20,01–50,00 A·38 © Geografski in{titut Antona Melika {tevilo imen ZRC SAZU 2006 Kartografija: Jerneja Fridl, Mateja Breg A·38 Slika 55: Gostota podoma~enih zemljepisnih imen v Cigaletovem Atlantu. 161
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?