3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
in Notranji Mongoliji zapisana tudi v jezikih narodnih manj{in, japonska imena pa so pre~rkovana po
Hepburnovem sistemu.
Snovalci slovenske razli~ice De Agostinijevega atlasa so zasledovali zlasti naslednja na~ela (Kladnik
1995):
• Poudarek je bil na kar najbolj obse`nem in doslednem podajanju razli~nih informacij, kar je bilo ve~krat
izvedeno tudi na ra~un nekoliko slab{e preglednosti, saj so nekateri zapisi izjemno majhni in zato,
ponekod pa tudi zaradi natrpanosti, te`je berljivi. Tak{en na~in podajanja zahteva kulturno zelo razgledanega
bralca, ki mora razumeti razlike v tipografiji in na~inu zapisovanja imen.
• Pomembna je uravnote`enost podajanja informacij, saj ni {lo le za golo prevajanje, slede~e italijanski
predlogi, temve~ predvsem za priredbo, prilagojeno slovenskemu razumevanju prostorske stvarnosti.
Tako so na primer Italijani bistveno bolj zavzeto prevajali njim nerazumljiva ruska imena, skoraj
ni~ pa njihovemu jeziku sorodna {panska in presenetljivo skromno tudi anglosaksonska. Prizadevanje
slovenskega uredni{tva je {lo tudi v smer slovenjenja vseh velikih pokrajinskih in drugih pojmov,
ki se pojavljajo v dimenzijah svetovne ali celinskih razse`nosti.
• Pogled je izhajal iz slovenocentri~nosti, saj je na vseh zemljevidih, tudi svetovnih, povsod ustrezno
prikazana in zapisana tudi Slovenija z glavnim mestom Ljubljano. Enako je tudi na tematskih zemljevidih
v uvodnem, enciklopedi~nem delu.
• Zapisovanje zemljepisnih imen je na~eloma usklajeno s slovenskimi pravopisnimi pravili. V praksi je
pri{lo do dolo~enih odstopanj, ker se izvirnik ravna po standardiziranih navodilih posameznih dr`av,
usklajenih z mednarodnimi pravili standardizacije, tem pa na{ pravopis ni vselej prilagojen. Odstopanja
so predvsem pri zapisu gr{kih imen ter imen z obmo~ja nekdanje Sovjetske zveze.
• Vsa zemljepisna imena so praviloma zapisana s polnimi imeni in le v izjemnih primerih so uporabljene
kraj{ave in kratice.
• Pri zapisih imen so uporabljena vsa diakriti~na znamenja, zato so vsaj pri imenih dr`av dosledno navedeni
tudi slovenski zapisi, ~e se le razlikujejo za dolo~eno ~rkovno znamenje. Pri drugih imenih (na
primer mestih Kabu – l, Tu – nis in Bogotà) slovenjenje ni dosledno izpeljano in so zapisana samo originalna
imena.
• Za bolj{e razlo~evanje posameznih pojmov so bili vpeljani novi izrazi, na primer Obalne gorske verige
za Coast Ranges, Obalno gorovje za Coast Mountains, Obalno hribovje za Sierra do Mar, Velike
planjave za Great Plains.
• Na robovih nekaterih zemljevidov so navedene {tevilne dodatne informacije, ozna~ene s {tevilkami
in ~rkami, ki jih zaradi prostorske stiske na zemljevidih ni mogo~e zapisati na ustreznih mestih. Na
ta na~in je lahko prikazana podrobnej{a politi~noupravna ~lenitev, navedena pa so tudi dodatna pojasnila
o posebnih in najnovej{ih politi~nih razmerah na spornih oziroma kriznih obmo~jih.
Pri konkretnem delu so se pojavljale mnoge te`ave. Najbolj kri~e~ primer je bil prikaz Mongolije v italijanskem
izvirniku. Ker je tam uradna pisava cirilica, se je uredni{tvo italijanskega izvirnika za potrebe
pre~rkovanja naslonilo na ruske strokovnjake, ti pa so zadevo poenostavili v maniri prvovrstnih imperialistov:
uporabili so namre~ kar nekatera svoja imena in tako so bili sredi Mongolije ruski izrazi, na
primer Hrebet Hangaj. To je seveda povsem navzkri` z mednarodnimi na~eli, zato je bilo treba prirediti
celotno imenje na obmo~ju te dr`ave. Slovenska prizadevanja so v Novari hvale`no sprejeli in popravke
vnesli tudi na njihove originalne zemljevide.
V ~asu nastajanja Velikega dru`inskega atlasa sveta je razpadla tudi Sovjetska zveza. Kljub `eljam
po predstavitvi originalnih zemljepisnih imen v uradnih jezikih novonastalih dr`av, tega zaradi popolnega
pomanjkanja informacij, razen v baltskih dr`avicah, ni bilo mogo~e izvesti. V Sovjetski zvezi je
bila namre~ kartografija popolna domena centra, to je Moskve, kar je bilo usklajeno z dolgoletnimi te`njami
po postopni rusifikaciji celotne dr`ave. Slovenskemu uredni{tvu je sicer uspelo uvesti nekaj novih
izvirnih izrazov, te`ava pa je bila v tem, da italijanski zalo`nik novih imen ni `elel vpeljati, dokler niso
bila verificirana s strani ustreznih teles v prizadetih dr`avah, oziroma, dokler te niso pripravile standardiziranih
seznamov zemljepisnih imen ali izdale lastnih kartografskih prikazov.
79