3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14<br />
Zdru`eno kraljestvo, Francija, Nem~ija, Ukrajina in Gr~ija. Zgornji srednji razred sestavljajo Poljska, [panija,<br />
Tur~ija, Izrael, Iran, Kazahstan, Avstralija, Maroko in Sudan. Slabo so zastopane severnoevropske<br />
dr`ave, dr`ave v osrednji in jugovzhodni Aziji, celotni Srednji in Ju`ni Ameriki ter celotni podsasharski<br />
Afriki. Nobenega podoma~enega zemljepisnega imena ni v Makedoniji, Sierra Leoneju, Togu in Hondurasu.<br />
Dru`inski atlas sveta (Slovenska knjiga 2001, slika 83) le deloma sledi usmeritvam predhodnika.<br />
Glavna razlika v primerjavi z vsemi prej{njimi atlasi je opazno zmanj{anje dele`a najni`jega razreda<br />
z le posameznimi podoma~itvami, ki se sklenjeno pojavlja le {e v zahodni Afriki, dr`avah ob Gvinejskem<br />
zalivu ter v Srednji Ameriki in na severu ju`noameri{ke celine. Tokrat so v prvem razredu z ve~<br />
kot petinsedemdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni Rusija, Kitajska in Zdru`ene dr`ave Amerike.<br />
Drugi razred sestavljajo Avstrija, Italija, Francija, Gr~ija in Indija, stopnico za njimi, to je v zgornjem<br />
srednjem razredu pa so Zdru`eno kraljestvo, Nem~ija, Egipt, Indonezija, Avstralija, prvi~ Brazilija in Kanada,<br />
ki pa je za en razred nazadovala. Edini dr`avi brez slehernega podoma~enega zemljepisnega imena<br />
sta Sierra Leone in Honduras.<br />
Nov pogled prina{a Monde Neufov {olski atlas (Tehni{ka zalo`ba Slovenije 2002, slika 84). Tudi<br />
zanj je zna~ilna odsotnost sklenjene modre barve, ki ponazarja dr`ave z le posameznimi podoma~enimi<br />
zemljepisnimi imeni. Pa~ pa se ob Rusiji v najvi{jem razredu z ve~ kot 120 podoma~enimi imeni<br />
pojavita tako Zdru`ene dr`ave Amerike kot Kanada. V drugi velikostni razred spadajo le {tiri dr`ave:<br />
Zdru`eno kraljestvo, Francija, Italija in Avstralija. V zgornjem srednjem razredu so [panija, Nem~ija,<br />
Avstrija, Poljska, Ukrajina, Gr~ija, Tur~ija, Kazahstan, Kitajska, Indija in Indonezija. Brazilija je nazadovala<br />
v spodnji srednji razred, kjer so se ji pridru`ile Argentina, ^ile in Mehika. V tem razredu se je prvi~<br />
zna{la Grenlandija. Brez podoma~enih zemljepisnih imen so Sierra Leone, Togo in Belize.<br />
Veliki {olski atlas (U~ila 2003, slika 85) se vra~a na ustaljene tirnice. V najvi{jem razredu z ve~ kot<br />
{estdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni sta Rusija in Zdru`ene dr`ave Amerike. Korak za njima<br />
sta v drugem razredu najvi{je uvr{~eni evropski dr`avi Gr~ija in Francija, ob njih pa {e neevropski<br />
velikanki Kanada in Kitajska. Zgornji srednji razred sestavljajo Italija, Nem~ija, Zdru`eno kraljestvo, [panija,<br />
Kazahstan, Indija, Indonezija, Avstralija, Egipt in Sudan. Na zemljevidu se znova nekoliko raz{irijo<br />
obmo~ja modre barve, torej najni`jega razreda z le posameznimi podoma~itvami. Sklenjena so na obmo~jih<br />
severne Evrope, Medmorske Amerike in Antilov, severnega dela Ju`ne Amerike, zahodne in ju`ne<br />
Afrike ter dr`av ob Gvinejskem zalivu in v njegovem zaledju. Dr`avi brez enega samega podoma~enega<br />
imena sta Sierra Leone in Togo.<br />
Nekoliko druga~na je razporeditev v Priro~nem atlasu sveta (Mladinska knjiga 2003, slika 86). Prvi<br />
razred z ve~ kot petin{estdesetimi podoma~enimi zemljepisnimi imeni sestavlja samo najve~ja svetovna<br />
dr`ava Rusija, ~lanice drugega razreda pa so Francija, Italija, Kitajska, Indija, Avstralija in Zdru`ene<br />
dr`ave Amerike. Zgornji srednji razred je nekako osredoto~en v Evropi (Zdru`eno kraljestvo, [panija,<br />
Nem~ija, Avstrija, Poljska, Ukrajina, Gr~ija), med neevropskimi dr`avami sodijo vanj Kazahstan, Pakistan,<br />
Japonska, Indonezija in Kanada. Stanje v Afriki je zelo podobno kot v Velikem {olskem atlasu<br />
(U~ila 2003), ve~je razlike pa so v Ju`ni Ameriki, kjer se Braziliji v spodnjem srednjem razredu pridru-<br />
`ita Argentina in ^ile; v njem sta tudi srednjeameri{ka Mehika in severnoameri{ka Grenlandija. Dr`ave<br />
brez enega samega podoma~enega imena so Sierra Leone, Togo in Honduras.<br />
Stanje v Atlasu sveta za osnovne in srednje {ole (Mladinska knjiga 2005, slika 87) je zelo podobno<br />
stanju v Priro~nemu atlasu sveta, precej ve~ja je le zastopanost podoma~enih imen v posameznih<br />
razredih. Znova je v najvi{jem razredu, tokrat z ve~ kot 120 podoma~enimi imeni, le Rusija. V drugem<br />
razredu so evropske dr`ave Italija, Avstrija, Francija in Nem~ija ter neevropske dr`ave Kitajska, Avstralija<br />
in Zdru`ene dr`ave Amerike. Indija je nazadovala v zgornji srednji razred, kjer so {e »stare znanke«<br />
Tur~ija, Kazahstan, Japonska, Indonezija, Kanada, Egipt ter evropske dr`ave [panija, Zdru`eno kraljestvo,<br />
Poljska, Ukrajina in Gr~ija. V spodnji srednji razred je nazadoval Pakistan, prav tako je opazno<br />
nazadovanje dr`av na Bli`njem vzhodu in Arabskem polotoku. Nasprotno so napredovale kar {tevilne<br />
afri{ke dr`ave, tako da so se v spodnjem srednjem razredu zna{li Maroko, Al`irija, Tunizija, Libija, Sudan,<br />
201