3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik 600 500 {tevilo podoma~enih imen 400 300 200 100 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 20: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Medvedovem atlasu. nikakr{nega utemeljenega razloga. Na drugi strani je za sosednjo srednjeameri{ko dràvo zapisano podoma~eno ime Nikaragua … V Velikem atlasu sveta se je koli~ina podoma~enih zemljepisnih imen po celinah zaradi vpliva kitajskih imen in v manj{i meri japonskih bolj kot v vseh drugih atlasih obrnila v prid Azije; razmerje med njo in Evropo na drugem mestu je skoraj natan~no 1 : 2. Ne prav dale~ za Evropo je Afrika, kar gre vsaj deloma pripisati Medvedovemu dobremu poznavanju ^rne celine; o njej je namre~ pripravil tudi zajeten univerzitetni u~benik (Medved 1969a). Na nobeni drugi celini ni podoma~enih niti 100 imen. Med posameznimi dràvami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen dale~ v ospredju Kitajska, sledita ji Rusija in Ukrajina, slednja zato, ker so imena zapisana le v ruskem jeziku in so z osamosvojitvijo dràve postala na{i eksonimi. Takoj za prvo trojico sta severnoameri{ki dràvi Kanada in Zdruène dràve Amerike, a z vsega dobrimi oziroma slabimi petdesetimi imeni. Sledi Japonska, njej pa na{i sosedi Avstrija in Italija. Med njima je Indija. V drugi polovici lestvice je vrsta afri{kih dràv: Egipt, Tanzanija, Kongo (Kin{asa), Zambija, Sudan in Etiopija. Kot pri predhodnih atlasih je najve~ podoma~enih imen naselij (slika 20). @e na drugem mestu je {tevilo podoma~enih podmorskih reliefnih oblik, ne dosti manj je morskih hidronimov. Malce za njimi so podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, {e malo bolj za obema pa podoma~ena imen kopenskih reliefnih oblik. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dràv se je povzpelo na 124. Precej manj je podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik, naravnih pokrajin in upravnih enot, {tevilo drugih pomenskih tipov pa je zanemarljivo. 3.6 ATLAS SVETA Od izida Velikega atlasa sveta sta minili skoraj dve desetletji, ko je v Evropi pri{lo do prelomnih dogodkov: propada vzhodnega bloka, zdruìtve obeh Nem~ij ter razpada Sovjetske zveze, Jugoslavije in 66
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 ê{koslova{ke. V tem valu politi~nih sprememb smo se zna{li tudi Slovenci in si prvi~ v zgodovini uspeli zagotoviti popolnoma neodvisno dràvo. Te ob~utne spremembe je bilo treba tudi kartografsko ponazoriti, zato so bila zgodnja devetdeseta leta zlata doba slovenske atlasne literatrure, ki zaradi dobrih poslovnih rezultatov zalo`b ob izdajanju atlasov po malem {e vedno traja; recimo, da smo v srebrni dobi. Ob tem velja poudariti, da so priredbe atlasov tehni~no in strokovno zelo zahtevne, saj je treba poskrbeti za kakovostne izdelke, naravnane k slovenskemu uporabniku. Zaradi tega je treba prilagoditi ne le zemljepisno imenje na zemljevidih, ampak tudi druge spremljajo~e vsebine ter dodati podrobnej{e zemljevide in opise na{e domovine, ki morajo biti prilagojeni splo{ni grafi~ni podobi preostalega gradiva. Prvi posamosvojitveni atlas je bil Atlas sveta, priredba druìnske izdaje The Times Atlas of the World, ki je v izvirniku iz{la leta 1990. Slovensko priredbo je leta 1991 izdala Cankarjeva zalo`ba. Strokovni urednik slovenske razli~ice je bil Karel Natek (1952–), ki sta mu pri podoma~evanju zemljepisnih imen pomagala Matej Gabrovec in Drago Perko. V dodatku so {e avtorska besedila geografov Ivana Gamsa, Rada Genoria, Ivana Berti~a in Andrije Bognarja. Atlas je bil ponatisnjen leta 1995, ko je ob imenu Atlas sveta dobil {e pristavek »za {olo in dom«. Karel Natek je eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro~ju uporabne geografije, kamor spada tudi priprava strokovne in poljudne geografske literature, ki ob svoji informativni sporo~ilnosti skrbi tudi za popularizacijo stroke v javnosti. Po znanstveni usmeritvi je sicer geomorfolog, vendar je s svojim {irokim geografskim znanjem neizbrisno zaznamoval sodobno slovensko leksikalno, atlasno in domoznansko literaturo. Morda njegov najve~ji doseèk je obse`na monografija Dràve sveta (Natek in Natek 1999), ki je bila prevedena tudi v hrva{~ino in je v obeh jezikovnih razli~icah v nekaj letih doìvela {tevilne ponatise. Pri pripravi atlasov, leksikonov in geografskih monografij se je Natek vseskozi soo~al z zemljepisnimi imeni, zato je za njegove izdelke na podro~ju toponimike zna~ilen razmeroma enoten, navzven prepoznaven koncept. Kot je bilo takrat è obi~ajno, atlasa srednjega formata (31 krat 22 cm) ne sestavlja le zbirka zemljevidov, ampak so v njem {e {tevilne druge informacije o geografski stvarnosti na{ega planeta. Najprej je enciklopedi~ni pregled z naslovom Dràve in ozemlja (str. 4–43), sledi poglavje geografske primerjave s statisti~nim pregledom celin, metropolitanskih obmo~ij, najvi{jih vrhov, otokov, oceanov in morij, dolìn rek ter povr{ine pore~ij in jezer. Sledita opisa glavnih zna~ilnosti Son~evega sistema in Zemlje, nakar se zvrsti nekaj svetovnih tematskih zemljevidov. V drugem delu atlasa so po podobnem kartografskem, opisnem in statisti~nem na~elu obravnavane Slovenija, Jugoslavija in sosednje dràve (Jugoslavije). Novost v slovenski atlasni literaturi je geografski slovar~ek (str. 117–122), ki na kratko razloì pomen okrog 250 najpomembnej{ih geografskih izrazov. V imenskem kazalu je okrog 24.500 razli~nih zemljepisnih imen; razen pri naseljih je ob navedenem imenu najprej zapisan pomenski tip, nato v kurzivi kraj{ave dràve, dràv, celin, delov celin in oceanov, kjer je pojav ali objekt, ~emur sledi lokacija imena s {tevilko zemljevida in ~rkovno-{tevil~no navedbo kvadranta. Podoma~ena tuja zemljepisna imena v Atlasu sveta so zajeta iz naslednjih zemljevidov (navedeni so po zaporedju, kot so razvr{~eni v atlasu; na prvih sedmih so reliefno-pokrajinski prikazi delov Zemljine oble brez navedenega merila): • Severna Amerika; • Srednja Amerika; • Antarktika in Ju`na Amerika; • Afrika; • Evropa; • Azija; • Avstralija in Oceanija; • Dràve sveta v merilu 1 : 70.000.000; • Dràve Evrope v merilu 1 : 15.000.000; • Anglija (in) Wales v merilu 1 : 2.000.000; • [kotska v merilu 1 : 2.000.000; 67
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?