3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Balsas, Boni zaliv za Teluk Bone, ^epel otok za Csepel-sziget, Delfi Gora za Dhírfis Óros, Despoto
Planine za Rodopi/Rodhópi, Isar Fjord za Ísafjarðardjúr, Jablonka Prelaz za Jablunkovský
pruùsmyk, Olimp Gora za Óros Ólimbos in Vzhodni Cuyo prehod za Cuyo East Passage.
F++ Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + pridevni{ka oblika lastnega imena. Lastno
ime je izjemoma lahko tudi prevedeno. Tudi to obliko podoma~evanja lahko ozna~imo za arhai~no.
Uporabil jo je le Cigale v svojem Atlantu, pa {e to razmeroma malokrat. Zna~ilni primeri so Jezero
Lado{ko za Lado`skoe ozero/Latokka, Jezero Ne`idersko za Neusiedler See/Fertó´, Lagun Sveta
Lucija za Lake Saint Lucia, Nos ^ukotski za mys ^ukotskij, Nos Iglica za Cape Agulhas/Kaap Agulhas
in Otok Nova Sibir za ostrov Novaja Sibir'.
G
Preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta + originalno lastno ime. Lastno ime v izvirni
obliki je lahko tudi staro, zdaj spremenjeno ime v istem jeziku, lahko je tudi v drugem, obi~ajno
kolonialnem jeziku. Zna~ilni primeri so Gora Ruapehu za Mount Ruapehu, Morje Halmahera za
Laut Halmahera, Nos Gorodeck za mys Orlovsky, Nos Hoorn za Cabo de Hornos, Nos Promontore
za Rt Kamenjak in Otok Man za Isle of Man.
G+ Originalno lastno ime + preveden del imena, ki ozna~uje vrsto objekta. Tudi ta tip obrnjene
ali seznamne stave je arhai~en, ~eprav je malo bolj trdo`iv, predvsem pa bolj {tevil~en od tipa F+.
Zna~ilni primeri so Bajkal Jezero za ozero Bajkal/Dalai-Nur, Batu otoci za Kepulauan Batu, Bents
Trdnjava za Bents Fort, Ten Degree kanal za Ten Degree Channel, Mask Jezero za Lough Mask,
Matese Gore za Monti Matese, Melangen Fjord za Melangen, Melville otok za Melville Island, Mergui
arhipelag za Mergui Archipelago in Varanger fjord za Varangerfjorden.
H
Prevzeto ime. Gre za zemljepisna imena, ki se razlikujejo od uradnega originalnega imena in so
v nespremenjeni, nepodoma~eni obliki lahko prevzeta kot kolonialno ime, ime iz preteklosti, ime
v jeziku sosednje dr`ave ali ime iz enega od slovanskih jezikov. Potem, ko so se uveljavila, se uporabljajo
izklju~no ali ve~inoma v tovrstni razli~ici, uradna oblika imena pa se uporablja le za nedvoumno
identifikacijo. Zna~ilni primeri so Angora za Ankara, Antverpa za Antwerpen/Anvers, Armenija za
Hayastan, Bistrica za Aliákmon/Bistrica, Brajlov za Braüila, Brusa za Bursa, Ceylon za Şri •– Lańka – /
Ceylon, Devin za Magdeburg, Ghadames za Ghada – mis, Kolomen za Kolomyia, Mantua za Mantova,
Tiflis za T'bilisi, Tripoli za Tara – bulus, Urga za Ulaanbaatar, Vilno za Vilnius in @elezno za Eisenstadt.
Ta tipologija je bila zaradi ~asovnega preseka in avtonomnosti redaktorskih »{ol« izvedena na primeru
podoma~evanja tujih zemljepisnih v Cigaletovem Atlantu (1969–1977), Medvedovem Velikem atlasu sveta
(1972), Atlasu sveta 2000 (1997) in prenovljeni izdaji De Agostinijevega Velikega atlasa sveta (2005).
2.3 PONAZORITVENI POSTOPKI
Glavne ugotovitve raziskave so predstavljene grafi~no, v obliki grafikonov in tematskih zemljevidov.
Vsi grafikoni so izdelani s pomo~jo ra~unalni{kega programa Microsoft Excel, medtem ko so zemljevidi
narejeni s programskim orodjem ARC MAP 9.1, ESRI-jev program.
Zemljevidi celin in oceanov imajo zna~aj kartodiagramov. Na njih so prikazane gostote podoma~enih
tujih zemljepisnih imen po posameznih celinah in oceanih v preu~enih atlasih, Velikem splo{nem
leksikonu (DZS 1997–1998) in Slovenskem pravopisu (Zalo`ba ZRC 2001), izra~unane glede na razmerje
med {tevilom imen na dolo~eni celini ali obmo~ja oceana in njuno povr{ino. Za posamezne celine
in oceane je navedeno tudi absolutno {tevilo podoma~enih zemljepisnih imen. Absolutno {tevilo imen
je zaradi njegove posebne zgodovinsko-civilizacijske vloge posebej navedeno tudi za Sredozemsko morje,
vendar je ta {tevilka zajeta v skupno {tevilo imen na obmo~ju Atlantskega oceana, zato je zapisana
z manj{o pisavo znotraj manj{ega grafi~nega znaka.
Na zemljevidih, ki ponazarjajo podoma~ena tuja zemljepisna imena po dr`avah, so pojavi razvr{-
~eni v razrede, oblikovane glede na dejansko {tevilo podoma~enih imen v dolo~eni dr`avi. Zaradi bolj{e
medsebojne primerljivosti preu~enih virov in zaradi potrebne ~lenitve na razrede z manj {tevilnimi imeni
je bila, tako kot pri razredih z gostotami, uporabljena prilagojena lestvica z neenakimi razponi, pri ~emer
28