3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
• Mehika, severni del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Islas Revilla Gigedo v istem merilu;
• Mehika, ju`ni del – Medmorska Amerika v merilu 1 : 4.500.000;
• Veliki Antili v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom Bermudi v istem merilu;
• Mali Antili v merilu 1 : 4.500.000;
• Kolumbija – Venezuela v merilu 1 : 4.500.000;
• Gvajana – Surinam– severna Brazilija v merilu 1 : 4.500.000;
• Ekvador – Peru v merilu 1 : 4.500.000 z izsekom oto~je Galápagos v istem merilu;
• Amazonsko ni`avje v merilu 1 : 4.500.000;
• Brazilija, severovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000;
• Bolivija – Pantanal v merilu 1 : 4.500.000;
• Brazilija, jugovzhodni del v merilu 1 : 4.500.000;
• Brazilija, ju`ni del – Urugvaj v merilu 1 : 4.500.000;
• Argentina in ^ile, severni del v merilu 1 : 4.500.000;
• Argentina in ^ile, srednji del v merilu 1 : 4.500.000 z izsekoma Falklandski otoki in Ju`na Georgija
v istem merilu;
• Argentina in ^ile, ju`ni del v merilu 1 : 4.500.000;
• Nem~ija: Porurje, Sauerland, Hessensko hribovje v merilu 1 : 900.000;
• Nem~ija: Nem{ko skrilasto gorstvo – Luksemburg v merilu 1 : 900.000;
• Nem~ija: Turingija, Sa{ka, Frankovska – zahodna ^e{ka v merilu 1 : 900.000;
• Francija: Alzacija, Lorena – Nem~ija: Baden-Württemberg, Bavarska v merilu 1 : 900.000;
• Avstrija v merilu 1 : 900.000;
• Mad`arska v merilu 1 : 900.000;
• [vica v merilu 1 : 900.000;
• Italija, severni del v merilu 1 : 900.000;
• Slovenija in sosednje de`ele v merilu 1 : 900.000;
• Hrva{ka, ju`ni del – Bosna in Hercegovina, zahodni del v merilu 1 : 900.000;
• Hrva{ka, vzhodni del v merilu 1 : 900.000.
Kljub velikemu {tevilu zemljevidov je na njih le 1273 razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen.
Slovenski zalo`nik je namre~ zaradi var~nosti vnaprej dolo~il {tevilo zapisov podoma~enih zemljepisnih
imen (treba je upo{tevati, da se nekatera imena pojavljajo na ve~ zemljevidih), kajti vsak tovrstni poseg
nad dogovorjenim {tevilom naj bi pomenil dodatne stro{ke. To je redaktorja prisililo k skrajno racionalnemu
ravnanju, ker pa sta se zavedala, da je bogastvo slovenskih imen za tuje geografske pojave in topografske
objekte bistveno zajetnej{e od postavljenih normativov, sta nekatera podoma~ena tuja zemljepisna
imena dodala tako, da so zapisana samo v imenskem kazalu, na primer Abid`an za Abidjan, Akaba
za Al 'Aqabah, Akra za Accra, Albertovo jezero za Lake Albert/Lac Mobuto Sese Seko/Albert Nyanza,
Alja{ko gorovje za Alaska Range, Alzacija za Alsace, celo Amazonka za Rio Amazonas/Solimóes, Anapurna
za Annapurna, Andaluzija za Andalucía, Angelov slap za Salto del Angel, Antarkti~ni polotok za
Antarctic Peninsula, Antiatlas za Anti-Atlas, Antilibanon za Jabal Lubna – n Ash Sharqi •– , Apeninski polotok
za Penisola Italiana, ~e navedemo samo del imen, ki se za~nejo s ~rko a. Na ta na~in so dodatno
vklju~ena 503 zemljepisna imena. Nekatera med njimi so le v naslovu zemljevidov in niso zapisana ne
na zemljevidih ne v imenskem kazalu, na primer Antili in Lorena. V Atlasu sveta 2000 je skupaj torej
le 1776 podoma~enih tujih zemljepisnih imen, kar ga glede doma~enja uvr{~a med vzdr`ne atlase.
Vsa imena v imenskem kazalu so najprej opremljena z grafi~nim znakom, ki ponazarja njihov pomenski
tip, sledi kratica, s katero je ozna~ena dr`ava, kjer je poimenovani pojav, nato pa {e njegova lokacija
z navedbama strani, kjer je ustrezni zemljevid, ter ~rkovno-{tevil~ne oznake kvadranta.
Slika 29: V Atlasu sveta 2000 so pregledni zemljevidi delov celin prikazani v barvni tehniki; stopnja
doma~enja zemljepisnih imen je razmeroma velika. P
92