Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ^e upo{tevamo samo podoma~ena imena, je prav tako v ospredju Italija (99 imen), takoj za njo pa je zaradi {tevilnih imen iz zamejstva Avstrija (72 imen). Sledijo Gr~ija (70), Francija (48), Rusija (45) in Nem~ija (41). Na sedmem mestu so Zdru`ene dr`ave Amerike (40), najvi{je uvr{~ena neevropska dr`ava. Na osmem mestu je prva azijska dr`ava Tur~ija (34), ob njej pa so med azijskimi dr`avami na lestvici {e Izrael, Kitajska, Indonezija in Japonska, med evropskimi pa Poljska, Zdru`eno kraljestvo, [panija, Ukrajina, ^e{ka in Mad`arska. Na njej sta {e Kanada na predzadnjem mestu in edina afri{ka dr`ava Egipt (22 imen), ki si deli 13. do 15. mesto. Najvi{ja stopnja doma~enja imen je pri gr{kih, izraelskih, tur{kih, kitajskih in ukrajinskih zemljepisnih imenih (slika 49), nekoliko manj{a pri avstrijskih, poljskih, mad`arskih, ~e{kih, indijskih in italijanskih, medtem ko pri drugih dr`avah z ve~ kot tridesetimi imeni prevladujejo zapisi v izvirni obliki. Z najve~jimi dele`i originalnih imen izstopajo Hrva{ka, Srbija in ^rna gora, [vica, [panija, Zdru`ene dr`ave Amerike, Zdru`eno kraljestvo in Nem~ija. Med preostalimi glede na {tevilo imen pomembnej{imi dr`avami velja na eni strani izdvojiti Egipt, Indijo, Japonsko, Mad`arsko in Romunijo z velikimi dele`i podoma~enih imen, na drugi pa Bosno in Hercegovino ter Makedonijo z izrazito prevlado originalno zapisanih imen, k ~emur je gotovo prispevala tradicija njihove rabe v obdobju skupne dr`ave. Glede na pomenski tip je v Slovarju najve~ imen naselij (832 imen). [tevil~no jim sledijo imena dr`av (zaradi razmeroma obse`nega alonimskega navajanja `enskospolnih in srednjespolnih imenskih oblik je kar 222 imen neodvisnih dr`av), naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, upravnih enot in kopenskih reliefnih oblik. Vklju~eni sta le dve imeni podmorskih reliefnih oblik. Z izjemo naselij in kategorije drugo podoma~ena imena prevladujejo nad izvirnimi v vseh skupinah (slika 50). Podoma~ena so prav vsa imena celin in skoraj vsi morski hidronimi, zgodovinske pokrajine in zgodovinske upravne enote. Tudi pri drugih skupinah {tevilo podoma~enih imen mo~no prevladuje; izjema so upravne enote z neizrazito prevlado. ^e si ogledamo le zaporedje podoma~enih tujih zemljepisnih imen (slika 51), ki je primerljivo z drugimi preu~enimi viri, mo~no izstopata kategoriji naselje in dr`ava. Ve~ kot 100 je podoma~enih {e imen naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, med 50 in 100 pa je podoma~enih imen upravnih enot, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov. Sorazmerno {tevilna so podoma- ~ena imena zgodovinskih naselij, zgodovinskih upravnih enot in zgodovinskih pokrajin. Seznam v slovarski del vklju~enih zemljepisnih imen je vsestranski, kar `al velja tudi za seznam nevklju~enih imen. Obstoje~i imenik ob geografskih vidikih odseva zlasti kulturolo{ko-zgodovinsko naravnanost, zato so v njem na primer vsa imena najbolj zloglasnih koncentracijskih tabori{~ (Auschwitz skupaj s podoma~eno razli~ico poljskega imena Oświeøcim O{vien~im, Bergen-Belsen, Bile~a, Buchenwald, Dachau, Gonars, Jasenovac …), prizori{~ slavnih bitk (Custozza, Dien Bien Phu, Dieppe, Drvar, El Alamein, Galipoli, Mohách, Salamina, Slavkov, Trafalgar, Waterloo), krajev mirovnih konferenc in podpisov mirovnih sporazumov (na primer Campiènski gozd, Campoformio, Osimo, Rapallo, Saint-Germain, Trianon; mimogrede, manjka Dayton), krajev konferenc neuvr{~enih dr`av, pomembnih posvetovanj in sede- `ev mednarodnih organizacij (na primer Bandung, Pugwash, Sèvres), romarskih in verskih sredi{~ (na primer Admont, Akvileja, Assisi, Fatima, Freising, Med`ugorje, Seckau, ^enstohova, Lurd – zadnji dve le v podoma~eni obliki), za imena sirov, `ivalskih pasem in raznih ob~nih pojmov pomembnih krajev ter pokrajin (na primer Angora, Derby, Emmental, Gouda, Jersey, Kavasaki, Parma, Pinzgau), prizori{~ drugih zgodovinsko pomembnih dogodkov (Golgota, Kalvarija, Kanosa in Canossa, Jajce, Lidice, Masada, Pale, Rubikon) in prizori{~ sodobnej{ih dogodkov (na primer Cape Canaveral oziroma Cape Kennedy, ^ernobil, East River, Loch Ness, Long Island, Mount Palomar, Tivoli), rezidenc znanih osebnosti (na primer Camp David, Carsko selo, ki je od leta 1918 dalje neomenjeni Pu{kin, Castel Gandolfo, Jasna Poljana), anti~nih krajev in pokrajin (na primer Dakija, Epidaver, Filipi, Itaka, Lakedemon, Olimpija, Palatin, Parnas, Tavrida – {lo naj bi za anti~ni gr{ki otok, v resnici pa je anti~no ime za polotok Krim) ter za arheologijo pomembnih krajev najdi{~ in izkopavanj (na primer Altamira, Hallstatt). Ne manjka niti Stratford upon Avon, rojstni kraj in kraj smrti slavnega angle{kega dramatika Williama Shakespeara. 148
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 600 500 {tevilo imen 400 300 200 100 0 celina dr`ava naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika podoma~ena imena oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina upravna enota originalna imena zgodovinska upravna enota drugo Slika 50: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 300 250 {tevilo podoma~enih imen 200 150 100 50 0 celina dr`ava naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 51: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 149