3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik ê upo{tevamo samo podoma~ena imena, je prav tako v ospredju Italija (99 imen), takoj za njo pa je zaradi {tevilnih imen iz zamejstva Avstrija (72 imen). Sledijo Gr~ija (70), Francija (48), Rusija (45) in Nem~ija (41). Na sedmem mestu so Zdruène dràve Amerike (40), najvi{je uvr{~ena neevropska dràva. Na osmem mestu je prva azijska dràva Tur~ija (34), ob njej pa so med azijskimi dràvami na lestvici {e Izrael, Kitajska, Indonezija in Japonska, med evropskimi pa Poljska, Zdruèno kraljestvo, [panija, Ukrajina, ê{ka in Madàrska. Na njej sta {e Kanada na predzadnjem mestu in edina afri{ka dràva Egipt (22 imen), ki si deli 13. do 15. mesto. Najvi{ja stopnja doma~enja imen je pri gr{kih, izraelskih, tur{kih, kitajskih in ukrajinskih zemljepisnih imenih (slika 49), nekoliko manj{a pri avstrijskih, poljskih, madàrskih, ~e{kih, indijskih in italijanskih, medtem ko pri drugih dràvah z ve~ kot tridesetimi imeni prevladujejo zapisi v izvirni obliki. Z najve~jimi deleì originalnih imen izstopajo Hrva{ka, Srbija in ^rna gora, [vica, [panija, Zdruène dràve Amerike, Zdruèno kraljestvo in Nem~ija. Med preostalimi glede na {tevilo imen pomembnej{imi dràvami velja na eni strani izdvojiti Egipt, Indijo, Japonsko, Madàrsko in Romunijo z velikimi deleì podoma~enih imen, na drugi pa Bosno in Hercegovino ter Makedonijo z izrazito prevlado originalno zapisanih imen, k ~emur je gotovo prispevala tradicija njihove rabe v obdobju skupne dràve. Glede na pomenski tip je v Slovarju najve~ imen naselij (832 imen). [tevil~no jim sledijo imena dràv (zaradi razmeroma obse`nega alonimskega navajanja ènskospolnih in srednjespolnih imenskih oblik je kar 222 imen neodvisnih dràv), naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih hidronimov, upravnih enot in kopenskih reliefnih oblik. Vklju~eni sta le dve imeni podmorskih reliefnih oblik. Z izjemo naselij in kategorije drugo podoma~ena imena prevladujejo nad izvirnimi v vseh skupinah (slika 50). Podoma~ena so prav vsa imena celin in skoraj vsi morski hidronimi, zgodovinske pokrajine in zgodovinske upravne enote. Tudi pri drugih skupinah {tevilo podoma~enih imen mo~no prevladuje; izjema so upravne enote z neizrazito prevlado. ê si ogledamo le zaporedje podoma~enih tujih zemljepisnih imen (slika 51), ki je primerljivo z drugimi preu~enimi viri, mo~no izstopata kategoriji naselje in dràva. Ve~ kot 100 je podoma~enih {e imen naravnih pokrajin, oto{kih reliefnih oblik in kopenskih hidronimov, med 50 in 100 pa je podoma~enih imen upravnih enot, kopenskih reliefnih oblik in morskih hidronimov. Sorazmerno {tevilna so podoma- ~ena imena zgodovinskih naselij, zgodovinskih upravnih enot in zgodovinskih pokrajin. Seznam v slovarski del vklju~enih zemljepisnih imen je vsestranski, kar àl velja tudi za seznam nevklju~enih imen. Obstoje~i imenik ob geografskih vidikih odseva zlasti kulturolo{ko-zgodovinsko naravnanost, zato so v njem na primer vsa imena najbolj zloglasnih koncentracijskih tabori{~ (Auschwitz skupaj s podoma~eno razli~ico poljskega imena Oświeøcim O{vien~im, Bergen-Belsen, Bile~a, Buchenwald, Dachau, Gonars, Jasenovac …), prizori{~ slavnih bitk (Custozza, Dien Bien Phu, Dieppe, Drvar, El Alamein, Galipoli, Mohách, Salamina, Slavkov, Trafalgar, Waterloo), krajev mirovnih konferenc in podpisov mirovnih sporazumov (na primer Campiènski gozd, Campoformio, Osimo, Rapallo, Saint-Germain, Trianon; mimogrede, manjka Dayton), krajev konferenc neuvr{~enih dràv, pomembnih posvetovanj in sede- èv mednarodnih organizacij (na primer Bandung, Pugwash, Sèvres), romarskih in verskih sredi{~ (na primer Admont, Akvileja, Assisi, Fatima, Freising, Medùgorje, Seckau, ênstohova, Lurd – zadnji dve le v podoma~eni obliki), za imena sirov, ìvalskih pasem in raznih ob~nih pojmov pomembnih krajev ter pokrajin (na primer Angora, Derby, Emmental, Gouda, Jersey, Kavasaki, Parma, Pinzgau), prizori{~ drugih zgodovinsko pomembnih dogodkov (Golgota, Kalvarija, Kanosa in Canossa, Jajce, Lidice, Masada, Pale, Rubikon) in prizori{~ sodobnej{ih dogodkov (na primer Cape Canaveral oziroma Cape Kennedy, êrnobil, East River, Loch Ness, Long Island, Mount Palomar, Tivoli), rezidenc znanih osebnosti (na primer Camp David, Carsko selo, ki je od leta 1918 dalje neomenjeni Pu{kin, Castel Gandolfo, Jasna Poljana), anti~nih krajev in pokrajin (na primer Dakija, Epidaver, Filipi, Itaka, Lakedemon, Olimpija, Palatin, Parnas, Tavrida – {lo naj bi za anti~ni gr{ki otok, v resnici pa je anti~no ime za polotok Krim) ter za arheologijo pomembnih krajev najdi{~ in izkopavanj (na primer Altamira, Hallstatt). Ne manjka niti Stratford upon Avon, rojstni kraj in kraj smrti slavnega angle{kega dramatika Williama Shakespeara. 148
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 600 500 {tevilo imen 400 300 200 100 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika podoma~ena imena oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina upravna enota originalna imena zgodovinska upravna enota drugo Slika 50: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 300 250 {tevilo podoma~enih imen 200 150 100 50 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim podmorska reliefna oblika oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina upravna enota zgodovinska upravna enota drugo Slika 51: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Slovenskem pravopisu. 149
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?