3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik v Velikem splo{nem leksikonu bistveno manj podoma~enih imen obalnih reliefnih oblik in podmorskih reliefnih oblik, kar je posledica omejujo~ega nabora izto~nic. 3.18 SLOVENSKI PRAVOPIS 2001 Najnovej{i slovenski pravopis je iz{el leta 2001. Izdala sta ga Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, zaloìla pa Zalo`ba ZRC SAZU. Uredni{ki odbor za Pravila so sestavljali Franc Jakopin, Janko Moder, Janez Dular, Stane Suhadolnik, Janez Menart, Breda Pogorelec, Kajetan Gantar, Martin Ahlin in njegov predsednik Joè Topori{i~ (1926–), ki je predsedoval tudi uredni{kemu odboru za Slovar v sestavi Janez Dular, Milena Hajn{ek – Holz, Franc Jakopin in Janko Moder. Za redakcijo zemljepisnih imen v slovarskem delu je bila zadolèna jezikoslovka Alenka Gloàn~ev z In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU. Vloga pravopisa v kreiranju slovenskega jezika je klju~na, saj s svojo izjemno teò korenito prispeva k (bolj ali manj) ustrezni rabi besedja. Njegov pomemben del so tudi tuja zemljepisna imena, zato je bil ta vidik doslej è ve~krat kriti~no obravnavan (Kladnik 2005a, Lenar~i~ 2002a, 2002b in 2004, Natek K. 2005, Poga~nik 2002 in 2003). Najnovej{i slovenski pravopis v uvodnem delu izpostavi pravila rabe, ki jih v najbolj obse`nem, to je slovarskem delu, prvi~ nadgradi z obse`nim seznamom sistemati~no obdelanih izto~nic oziroma gesel, med katerimi je tudi 2038 tujih zemljepisnih imen (imena astronomskih pojavov, ki imajo prav tako podro~no oznako zemljepisno ime, niso upo{tevana). Med njimi je 1180 podoma~enih in 858 originalnih, iz nelatini~nih pisav seveda pre~rkovanih. Na~in zajema imen omogo~a podrobne primerjave med vklju- ~enimi originalnimi in podoma~enimi oblikami imen. V Pravilih je v vlogi ponazoril navedenih pribli`no 360 podoma~enih tujih zemljepisnih imen, od tega jih 105 ni vklju~enih v slovarski del. 700 600 500 {tevilo imen 400 300 200 100 0 Afrika Antarktika Azija Evropa Ju`na Amerika podoma~ena imena originalna imena Oceanija Severna Amerika* Slika 48: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po celinah v Slovenskem pravopisu. *V{teta je Srednja Amerika. 146
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Temeljit pregled je pokazal, da je med podoma~enimi slovarskimi izto~nicami z geografskega zornega kota vse polno pomanjkljivosti, tako zaradi nedore~enega nabora kot neustreznega opredeljevanja tipov zemljepisnih imen, sem in tja celo zaradi neustreznih zapisov. Obilo zamer problematiki tujih zemljepisnih imen gre tudi na ra~un njihove jezikovne neustreznosti in sporo~ilnosti (Lenar~i~ 2002 in 2004). V nadaljevanju predstavljene pripombe Lenar~i~eva spoznanja v mnogo~em potrjujejo in zlasti z vidika pridevni{kih oblik ve~besednih imen ter imen prebivalcev tudi nadgrajujejo, tako da bi jih bilo, {e zlasti zaradi specifi~nosti geografskega pogleda, najbr` umestno pretresti in upo{tevati pri pripravi ponatisa Slovenskega pravopisa oziroma njegovih elektronskih razli~ic. Prostor àl ne dopu{~a, da bi bile predstavljene prav vse ugotovitve, vendar je pri avtorju tega dela na razpolago natan~en seznam vseh zajetih imen in pripomb. Zastopanost tujih zemljepisnih imen se z oddaljevanjem od Slovenije zmanj{uje. Tudi zato jih je ve~ kot polovica (1220) z obmo~ja Evrope, ki ji sledijo Azija (327), Severna Amerika (205, od tega jih je 48 z obmo~ja Srednje Amerike) in Afrika (160). Precej bolj skromno sta zastopani Ju`na Amerika (47) in Oceanija (41), medtem ko je pri Antarktiki navedeno le njeno ime. Zaradi velikega {tevila izto~nic za mesta je {tevilo originalnih imen v Evropi in {e bolj izrazito v Severni Ameriki ve~je od {tevila podoma- ~enih (slika 48). Drugje je razmerje druga~no, {e najbolj pri azijskih imenih, kjer prevladuje raba nelatini~nih pisav in se zato skladno s pravopisnimi pravili tamkaj{nja imena v ve~ji meri podoma~ujejo. Tudi na ra~un imen v zamejstvu (vklju~ena so na primer imena skoraj vseh naselij v Reziji) je najve~ tujih zemljepisnih imen (171) z obmo~ja Italije. Za njo se zvrstijo Zdruène dràve Amerike (130), Nem~ija (128) in Francija (114), za njimi pa sosedi Avstrija (93) in Hrva{ka (91). Najve~ja dràva na svetu Rusija je {ele na sedmem mestu (81), takoj za njo pa je zaradi bogatega anti~nega izro~ila Gr~ija (75). Sledijo Zdruèno kraljestvo (73), [panija (50), Srbija in ^rna gora (43), [vica (40), Tur~ija (39), Poljska (38), Kanada (33) ter Izrael in Kitajska (po 30), {e osem dràv prispeva med 20 in 29 zemljepisnih imen. 180 160 140 {tevilo zemljepisnih imen 120 100 80 60 40 20 0 Italija Nem~ija Zdruène dràve Amerike Francija Avstrija Hrva{ka Rusija Gr~ija Zdruèno kraljestvo [panija Srbija in ^rna gora podoma~ena imena originalna imena [vica Tur~ija Poljska Kanada Izrael Kitajska Madàrska ê{ka Indija Ukrajina Slika 49: Razmerje med podoma~enimi in originalnimi tujimi zemljepisnimi imeni po najbolj zastopanih dràvah v Slovenskem pravopisu. 147
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3:
Page 6 and 7:
Page 8 and 9:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 10 and 11:
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 66 and 67:
Page 68 and 69:
Page 70 and 71:
Page 72 and 73:
Page 74 and 75:
Page 76 and 77:
Page 78 and 79:
Page 80 and 81:
Page 82 and 83:
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?