3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik Medved je z nem{kimi kriteriji pri pisavi krajevnih imen najbr` mislil, da so praviloma zapisana v originalni obliki, kar velja tudi za italijanska naselbinska imena. Te`ko se je strinjati z njim, da so podoma~ena vsa slovanska zemljepisna imena, saj so mnoga ruska imena zapisana v originalni obliki, ki je ni bilo treba podoma~evati, na primer Smolensk, Simbirsk, Saratov, Jakutsk, pa tudi nekatera imena na zahodu dana{nje Poljske so zapisana v nem{ki jezikovni razli~ici, na primer Glogau za Glogów, Opeln za Opole in Stettin za Szczecin. Dejstvo pa je, da v Oro`novem atlasu skorajda ni diakriti~nih in naglasnih znamenj ter posebnih ~rk. Najve~, kar najdemo v njem, so ~rke á, ö, ü, ô, } in ś, na primer pri imenih Paraná, Köln, Würzburg, Dar-Fôr (za Darfur v Sudanu) in Zamoś}. V ve~besednih podoma~enih zemljepisnih imenih Oroèn {e vedno razmeroma pogosto uporablja seznamno stavo, na primer Amadej jezero za Lake Amadeus v Avstraliji, Atlas gorovje za pogorje Atlas na severozahodu Afrike, Austral otoki za Îles Tubuaï/Îles Australes v Francoski Polineziji, Balleny otoki za Balleny Islands v bliìni Antarktike, Carisco draga za Baie do Corisco v Gvinejskem zalivu, âd jezero za izginjajo~o afri{ko vodno gmoto Lac Tchad/Lake Chad/Bahr as Salam. Za slednjega navaja tudi alonim âdsko jezero. Tudi sicer so nepoenoteni zapisi imen za isti geografski pojav razmeroma pogosti, na primer Bismarckovo oto~je in Bismarkovo oto~je za Bismarck Islands severno od Nove Gvineje, Bolsensko jezero in Bolzensko jezero za italijansko Lago di Bolsena ter Belgrad in Beligrad za glavno mesto Srbije. Tako kot Cigale Oroèn {e vedno uporablja ob~noimenski pojem deèla namesto pozneje uveljavljenega zemlja: Baffinova deèla za Baffin Island oziroma Baffinov otok, Bankova deèla za Banks Island oziroma Banksov otok, Princa Alberta deèla za Prince Albert Peninsula in Viktorijina deèla za Victoria Island oziroma Viktorijin otok v Kanadskem arhipelagu, Enderby deèla za Enderby Land in Viktorijina deèla za Victoria Land na Antarktiki ter Franc Joèfova deèla za zemlja Franca-Iosifa v osr~ju Arkti~nega oceana; vendar je za pokrajino Tierra del Fuego na jugu Ju`ne Amerike zapisano ime Ognjena zemlja. 600 500 {tevilo podoma~enih imen 400 300 200 100 0 celina dràva naselje zgodovinsko naselje kopenska reliefna oblika kopenski hidronim morski hidronim oto{ka reliefna oblika obalna reliefna oblika naravna pokrajina zgodovinska pokrajina pejsa` upravna enota drugo Slika 10: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Oro`novem {olskem atlasu. 44
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 Oroèn {e vedno doma~i mnoga imena na Hrva{kem, na primer Baker, Karlovec, Sisek in Osek, ne pa, kot Cigale, tudi v Srbiji, kjer so uporabljene izvirne oblike imen, na primer Kru{evac, Leskovac, [abac. Za imena pokrajin pogosto uporablja oblike v srednjem spolu, na primer Angle{ko, Bengalsko, Würtember{ko, ~eprav to ni pravilo, saj so zapisane tudi ènskospolne oblike Mongolija, Moldavija, Vla{- ka. Namesto izraza ocean {e vedno uporablja izraz morje: Atlantsko morje, Indi{ko morje, Severno ledeno morje, Veliko ali Tiho morje. Kar nekaj je nenavadnih oblik podoma~evanja: Akabah za jordansko pristani{~e Al' Aqabah (zdaj ga slovenimo v Akaba), Alja{ka za ameri{ko zvezno dràvo Alaska (zdaj Aljaska), Aluta za romunsko reko Olt, Amazonski veletok za Amazonas/Solimões (zdaj Amazonka), Bitolia za makedonsko mesto Bitola oziroma Bitolj, Pu{~ava Sahara (v bistvu pleonazem Pu{~ava Pu{~ava) za Şahra – ' in Rti~ 3 Pointe za ju`noameri{ki Cabo Tres Puntas. Vsega skupaj je podoma~enih 1477 tujih zemljepisnih imen, od tega je nekaj deset alonimov. Glede na celotno {tevilo imen v atlasu je stopnja doma~enja zelo velika. Zaradi evropocentri~nega zna~aja zemljevidov je najve~ podoma~enih imen iz Evrope, vendar se razmerje med Evropo in Azijo, celino, ki ji po {tevilu podoma~enih imen sledi, z 1 : 3,9 pri Cigaletu zmanj{a na 1 : 2,5. Z Antarktike je vsega 9 podoma~enih imen. Zaradi {tevilnih slovenskih imen v zamejstvu je po {tevilu podoma~enih imen krepko na prvem mestu Italija, sledijo ji Rusija, Romunija, Avstrija, Ukrajina in ê{ka. Za njimi je prva neevropska dràva Kitajska, tik za njo pa Egipt. Med njima je {e Poljska, neposredno za Egiptom pa Hrva{ka in za njo Kanada, vodilna ameri{ka dràva. Glede na pomenski tip prevladujejo podoma~ena imena naselij (slika 10). Dale~ zadaj so imena kopenskih hidronimov, ki so jim dokaj tesno za petami oto{ke reliefne oblike. Sledijo jim morski hidronimi, kopenske reliefne oblike, upravne enote in obalne reliefne oblike. Precej manj je podoma~enih imen naravnih pokrajin, ki jih je le dobra desetina od vseh podoma~enih imen naselij. [e manj, le 40, je imen dràv, kar je zaradi takrat prevladujo~ih kolonialnih imperijev razumljivo. 3.3 ZEMLJEPISNI ATLAS ZA SREDNJE IN NJIM SORODNE [OLE Med svetovnima vojnama so skromne {olske atlase pripravljale v glavnem hrva{ke zalo`be. Kot u~ni pripomo~ek za spoznavanje sveta se je {e najbolj uveljavil v hrva{~ini ponatisnjen Kocenov geografski atlas (Vri{er 1987, 122). Ni ~udno, da je è kmalu po fa{isti~ni okupaciji Slovenije med 2. svetovno vojno svoj lon~ek pristavila znamenita italijanska kartografska hi{a De Agostini iz Novare, ki je, ekspresno, {e v letu razdelitve Slovenije med Nem~ijo, Madàrsko in Italijo ter ustanovitve Ljubljanske pokrajine izdala Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne {ole. V podnapisu k naslovu je navedeno, da ga sestavlja »56 zemljevidov k matemati~ni, fizi~ni, politi~ni in gospodarski geografiji s 350 slikami v bakrotisku«. Med temi sicer ~rnobelimi fotografijami je veliko letalskih posnetkov. Ni kaj, priznati je treba, da je bilta atlas velikega formata (33 krat 24 cm) s svojo vsebinsko in grafi~no raznovrstnostjo velik doseèk kartografije sredi 20. stoletja in je v marsi~em preka{al tudi vse atlase, ki so v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni iz{li v takratni domovini Jugoslaviji. Kot odgovorna osebna je podpisan prof. dr. Luigi Visintin, znanstveni vodja Geografskega in{tituta De Agostini. Slovensko izdajo je ob pomo~i Cirila Bernota, Franceta Planine in Romana Savnika priredil Valter Bohinec. Leta 1942 je iz{la druga, izpopolnjena izdaja, v kateri so odpravili ve~ino napak iz prve, s tem pa so bila sistemsko odpravljena {e nekatera slovenska imena. Valter Bohinec (1898–1984) je {tudiral na Dunaju, v Zagrebu, Neaplju, Heidelbergu in Ljubljani. Leta 1921 je doktoriral in postal prvi doktor na Geografskem in{titutu ljubljanske univerze. Sprva je bil asistent na geografskem oddelku, nakar je od leta 1926 pou~eval na ljubljanskih srednjih {olah. V obdobju 1939–1965 je bil bibliotekar in vi{ji znanstveni sodelavec na grafi~nem in kartografskem oddelku Narodne in univerzitetne knji`nice v Ljubljani. V obdobju 1936–1942 je bil docent za regionalno geografijo na ljubljanski univerzi. Od leta 1950 je bil zunanji znanstveni sodelavec In{tituta za raziskovanje krasa SAZU, od leta 1969 pa do 1979 tudi zunanji znanstveni sodelavec Geografskega in{tituta Antona Melika SAZU (Natek 1999, 183). Pred osmimi desetletji je v prvi {tevilki Geografskega vestnika objavil strnjen pregled razvoja slovenske 45
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 96 and 97:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?