3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta Drago Kladnik zgledov v takrat {e redki in nedodelani strokovni literaturi so podoma~ena imena rezultat prizadevnega intelektualnega snovanja in nikakor ne plod nekriti~nega povzemanja iz sorodnih publikacij. Uveljavljanje slovenskega jezika v {ir{em evropskem kulturnem prostoru ni bila enostavno. Nekatere uveljavljene kartografske hi{e namre~ niso bile pripravljene tiskati atlasa v slovenskem jeziku, z izgovorom, da bo zadeva predraga, ali, da posla ne morejo prevzeti zaradi obilice dela. Matica Slovenska je nazadnje sklenila pogodbo s Friedrichom Kökejem, lastnikom geografskega ustava na Dunaju. Posamezni zemljevidi formata 48 krat 38 cm so po snopi~ih izhajali v naslednjem zaporedju (Oroèn Adami~, Urbanc 2005, 8): I. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo konec decembra 1869. Obsega zemljevide: 1. Obraz cele zemlje v polutah; 2. Evropa v merilu 1 : 18.000.000; 3. Avstrija v merilu 1 : 3.300.000. II. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo v drugi polovici januarja 1871. Obsega zemljevide: 4. Azija v merilu 1 : 30.000.000; 5. Severna Amerika v merilu 1 : 30.000.000; 6. Ju`na Amerika v merilu 1 : 30.000.000. III. Atlant. V 2000 izvodih iz{lo v drugi polovici februarja 1872. Obsega zemljevide: 7. Afrika (brez navedenega merila); 8. Avstralija (brez navedenega merila); 9. Rusija v merilu 1 : 9.600.000. IV. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo avgusta 1874. Obsega zemljevide: 10. Nem{ko cesarstvo v merilu 1 : 3.800.000; 11. Italija v merilu 1 : 3.300.000; 12. Tur~ija in druge vzhodne deèle (brez navedenega merila). V. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo konec decembra 1875. Obsega zemljevide: 13. Velika Britanija in Irsko v merilu 1 : 3.800.000; 14. Francija (brez navedenega merila); 15. Skandinavija v merilu 1 : 5.300.000. VI. Atlant. V 3000 izvodih iz{lo v drugi polovici decembra 1877. Obsega zemljevide: 16. [vica v merilu 1 : 800.000; 17. [panija in Portugalsko v merilu 1 : 3.000.000; 18. Nizozemsko in Belgija v merilu 1 : 1.200.000. Kljub izrednemu pomenu za razvoj slovenskega jezika pa Atlant pozneje ni doìvel ustreznega odziva. [e ve~, Bohinec je v prvi {tevilki Geografskega vestnika zapisal, da je Cigale videl v Atlantu le filolo{ki problem, pri ~emer naj bi bili to~na predstavitev krajevnih imen in dodana kratka terminologija njegova edina dobra stran, ki pa za geografijo »ne zna~i nobenega napredka«, saj je geofizikalna plat popolnoma zanemarjena, prav tako metodi~ni prikaz (Bohinec 1925, 13). Kak{na zmota! Kljub nekaterim pomanjkljivostim se vseh 18 listov kartografsko postavlja ob bok Kocenovim in drugim dose`kom iz druge polovice 19. stoletja, njihova vsebina pa je neprecenljiv vir za preu~itve in utemeljevanje poslovenjenih zemljepidnih imen. Atlant je s~asoma postal prezrt in celo popolnoma spregledan. êprav so ga nekateri med vrsticami omenjali, se z njim o~itno niso pobliè seznanili. To je {lo tako dale~, da je generacija geografov, kartografov in jezikoslovcev po 2. svetovni vojni nanj enostavno pozabila. Barvne zemljevide Cigaletovega Atlanta je zaznamovala tiskarska tehnika litografije ali kamnotiska. Dokaz, da so bili zemljevidi tiskani v tej tehniki, je zapis na spodnjem desnem robu vsakega od njih: »Vrezal na kamen in tiskal F. Köke na Dunaji«. Na podro~ju ve~barvnega tiska je litografija pomenila pravo revolucijo, saj je ob~utno pocenila in pospe{ila tiskarske postopke (Fridl 2005, 12). Za prikaz reliefa so uporabljene Lehmannove ~rtice. Z debelino in dolìno ~rtic je izraèn naklon povr{ja, z njihovo lego in razporeditvijo pa so nakazane reliefne oblike. Debelej{e, kraj{e in gostej{e kot so {rafure, ve~je strmine prikazujejo, medtem ko so ~rtice pri manj{ih naklonih dalj{e, tanj{e in red- 32
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 kej{e. Povsem beli so le ravnine, vrhovi in gorski grebeni. Najve~ja pomanjkljivost metode ~rtkanja je prikazovanje visokogorij, kjer je zaradi prevladujo~e ~rne barve oteèno dodajanje drugih topografskih elementov. Nazorna primera sta obmo~je Alp na zemljevidu Nem{kega cesarstva in celotni zemljevid [vice. Na slednjem zaradi prevladujo~ega visokogorja in ve~jega merila ~rtice zasedajo skoraj celotno povr{ino, tako da so ostali topografski elementi v njih dobesedno izgubljeni (Fridl 2005, 12–13). Vsi zemljevidi v Atlantu imajo izredno veliko napisov. To pomeni tudi veliko informacij, kar obenem oteùje njihovo berljivost. Za imena posameznih pojavov je uporabljena raznovrstna tipografija, ki pa je àl le za nekatere vrste pojavov izpeljana enotno na vseh zemljevidih, za druge pa se od zemljevida do zemljevida razlikuje. Vsi napisi so izklju~no v ~rni pisavi, le pri nekaterih ve~jih napisih, na primer imen oceanov, je s {rafiranjem velikih ~rk doseèn u~inek razli~nega kontrasta. Zaradi velike koli~ine napisov se je Cigale rad posluèval okraj{av. Najve~krat so kraj{ana imena geografskih pojavov, na primer ot. za otoci ali otoki, j. za jezero, pl. za planine. Kratice niso razloène v legendah, ampak so izpisane na dolo~enih mestih zemljevida (na primer ot. ci ). Nekaj je tudi eno ali dve~rkovnih kratic za posamezna zemljepisna imena, na primer planinske prehode v Italiji, otoke na zemljevidu Avstralije, otoke v ustjih rek Rena in Mozele na zemljevidu Nizozemskega in Belgije. Imena departmajev v Franciji so na ustreznih mestih ozna~ena s {tevilkami. Vse okraj{ave in ozna~be so razloène v legendah ali v posebej dodanih okvirjih na robovih zemljevidov. Glede na obdobje nastanka Atlanta in takratne tehni~ne mo`nosti je ~rkovni nabor za zapisovanje imen razmeroma raznovrsten. Poleg vseh velikih in majhnih ~rk slovenske abecede, se v njem pojavljajo {e naslednje latini~ne ~rke z naglasnimi in lo~evalnimi znamenji: à, á, â, ä, ã, å, a – , Â, Ä, Å, ç, }, è, é, ê, ë, eø, É, Ê, ì, í, î, ï, Î, l / , ñ, ò, ó, ô, õ, ö, ó´, Ó, Ö, ś, ù, ú, û, ü, uù, Ü in ź. Zapisovanje je z izjemo pre- ~rkovanj iz cirilskih pisav, kar je v mnogih primerih vodilo v podoma~evanje, sicer razmeroma dale~ od sodobnih pre~rkovalnih norm za posamezne jezike, vendar kaè na precej{nje Cigaletovo poznavanje njihovih zna~ilnosti, na~ina njihovega nagla{evanja in prevedbenih postopkov v latinico. To potrjujejo tudi napotki za izgovorjavo ~rkovnih skupin v posameznih jezikih, zapisani na robu nekaterih zemljevidov (Kladnik 2005b, 14). Atlant je brez imenskega kazala. Ker smo ob pripravi njegovega faksimila èleli celovito predstaviti bogastvo njegovega zemljepisnega imenja, so bila z vseh zemljevidov izpisana vsa imena, ki so po abecednem zaporedju razvr{~ena na straneh 54–96 spremljajo~e publikacije (Atlant 2005). Ob posameznem imenu sta navedena {e njegov pomenski tip in lokacija z opredelitvijo zemljevida, kjer je ime zapisano, in lego znotraj naknadno vzpostavljenega koordinatnega omre`ja. Priprava kazala je omogo~ila bolj poglobljeno ugotavljanje medsebojnih razmerij med originalnimi in podoma~enimi zemljepisnimi imeni, kar pri drugih atlasih bodisi zaradi odsotnosti kazala bodisi zaradi nepoznavanja v njem zapisanih originalnih imen ni bilo mogo~e izvesti. Na vseh zemljevidih Atlanta je 28.075 zapisov zemljepisnih imen in posameznih ob~ih pojmov, od tega jih je 5907 ali 21 % podoma~enih. [tevilo razli~nih imen je 22.233, razli~nih podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je 4178 ali 18,8 %. S skupnim {tevilom vsebovanih imen Atlant tudi v dana{njem merilu spada med srednje obse`ne atlase. V njem je najve~ imen zapisano le enkrat, 3846 pa je tak- {nih, ki se pojavljajo po dvakrat, trikrat in {e bolj pogosto. Istovrstnih zapisov imen bi bilo ve~, ~e ne bi v analizi bilo è rahlo odstopanje v na~inu zapisov dolo~enega imena upo{tevano kot samostojen, lasten zapis. Najve~krat, kar {tirinajstkrat je zapisano ime Tisa, po dvanajstkrat so zapisana imena Bistrica (ime ve~ rek v srednji in vzhodni Evropi), Sava in Belgrad (razen srbskega glavnega mesta Beograda sta tako poimenovana tudi hrva{ki Biograd na Moru in romunsko mesto Alba Iulia), po enajstkrat Bug, Visla, Drava in Ren, po desetkrat pa Volga, Zell (ime ve~ krajev v Nem~iji in Avstriji) ter Neustadt (ime ve~ krajev na obmo~jih zdaj{njih Nem~ije in Poljske). Slika 2: V litografski tehniki izdelan zemljevid Afrike ima tako kot drugi veliko gostoto imen, vendar zaradi neraziskanosti v sredi{~i celine zija ogromna bela lisa z nekaj eksoti~nimi imeni, kakr{no je Njamnjam. P str. 34–35. 33
Page 1 and 2: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 3: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 6 and 7: GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14 PODOMAÊNA
Page 8 and 9: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 84 and 85:
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 214 and 215:
Page 216 and 217:
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?