3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
s sen~enjem, ki rjavo podlago niansira v odtenke od svetlorjavih do temnorjavih. Morja in jezera so v enotni
sivi barvi, zato podvodni relief ni razviden. Siva jezera sredi rjave okolice so razmeroma slabo opazna.
Reke so ponazorjene s ~rnimi ~rtami, ker pa so podobne, ~eprav malo {ir{e, tudi `eleznice, so slabo
prepoznavne.
V razgibanem reliefu je tako na barvnih kot na rjavosivih zemljevidih zelo ote`ena berljivost, saj se ~rne
~rke dobesedno izgubljajo v podlagi. Tako na primer na Tibetanski visoki planoti na straneh 66–67, 74–75
in 78–79 ali na obmo~ju Skalnega gorovja na zemljevidu Severne Amerike na straneh 106–107 imen
prakti~no ni mogo~e prebrati. Tipografija je sicer poenotena na vseh zemljevidih, vendar je potrebno
izku{eno oko, da lahko razbere vso pomensko pestrost raznovrstnega ~rkovja. Gostota zemljepisnih
imen je zmerna; na rjavosivih regionalnih zemljevidih je praviloma nekoliko ve~ja. Ker pa so napisi dokaj
majhni, ve~jih zadreg s preglednostjo ni. Zaradi (pre)velike natrpanosti z imeni je morda {e najslab{e
berljiv zemljevid zahodnega dela Zdru`enih dr`av Amerike, zlasti obmo~je srednje in ju`ne Kalifornije.
V Velikem atlasu sveta so uporabljena vsa diakriti~na in naglasna znamenja ter posebne latini~ne
~rke. Ker so imena iz latini~nih pisav zapisana v izvirni obliki, zapisi imen iz nelatini~nih pisav pa so
transliterirani skladno s takrat veljavnimi pravili pre~rkovanja, je ta atlas v primerjavi s predhodniki velik
korak naprej. Redakcijsko izhodi{~e so bila zgodnja mednarodna priporo~a konferenc Zdru`enih narodov
o standardizaciji zemljepisnih imen, ki so bila bolj plod `elenih ciljev kot stvarne presoje stanj jezikov
z uveljavljenimi podoma~enimi tujimi zemljepisnimi imeni. Prizadevanja po mednarodni primerljivosti
so {la malce predale~, saj manjkajo mnoga znana slovenska imena za tuje geografske pojave. V nebo
vpijo~i primeri so Aleksandrija, Bruselj, Bukare{ta, Gradec, Lizbona, Pariz, Praga, Var{ava, ~eprav so
na drugi strani podoma~ena imena Betlehem, Budimpe{ta, Carigrad, Damask, Kairo, Rim, Solun.
[e najve~ problemov je povzro~alo zapisovanje kitajskih, japonskih in ruskih zemljepisnih imen. Ker
za kitajsko-japonske pismenke {e ni bil pripravljen splo{no uporaben sistem pre~rkovanja, so imena
na Kitajskem in Japonskem v znatni meri »podoma~ena«, zapisana s {umevci, na primer ^inhua za
Jinhua, ^ining za Jining, Himed`i za Himeji, Pao~i za Baoji, Siang ~ang za Xiang Jiang, [imonoseki
za Shimonoseki. Ruska imena so sicer transliterirana, vendar na~in pre~rkovanja opazno odstopa od
zdaj splo{no uveljavljenega latinizacijskega klju~a za rusko cirilico. Najbolj prepoznavna odstopanja so
v nerabi meh~aja ' oziroma njegovem zamenjevanju s ~rko j v kon~nicah imen srednjega spola, na primer
Srednesibirskoe ploskogorje namesto Srednesibirskoe ploskogor'e, v zamenjevanju kon~nega y
s ~rko i, na primer ^eboksari namesto ^eboksary, ter zapisovanju nekaterih dvo~rkovij z eno samo ~rko,
na primer Privol`skaja vozvi{enost namesto Privol`skaja vozvy{ennost' in Novorosijsk namesto Novorossijsk.
Prav tako se pri nekaterih ve~besednih imenih ne uporabljajo vezaji, od tod Rostov na Donu
namesto Rostov-na-Donu. Zaradi tega je te`ko razlikovati med originalnimi in podoma~enimi oblikami
imen, saj so nekatera na ta na~in transliterirana imena povsem enaka kot zdaj podoma~ena imena, ki
se razlikujejo od sodobnega izvirnega zapisa. Zna~ilni primeri so Sevastopol (zdaj Sevastopol'), Arhangelsk
(zdaj Arhangel'sk), Grozni (zdaj Groznyj), Severni Ural (zdaj Severnyj Ural).
Na uvodnem fizi~nem zemljevidu sveta je podoma~ena ve~ina zemljepisnih imen, vendar na njem
sploh ni krajevnih imen, so pa pri nas sploh prvi~ zapisana tudi imena podmorskih reliefnih oblik. Nekatera
imena so podoma~ena samo na tem zemljevidu, pozneje pa so zapisana samo {e v originalni obliki:
Gornje jezero, Hudsonov zaliv, Srednjesibirska planota, Velika Viktorijina pu{~ava, Veliko medvedje jezero.
^e pa so podoma~ena imena zapisana tudi na drugih zemljevidih, se v taki obliki praviloma uporabljajo
na vseh zemljevidih, kjer se pojavljajo. Podoben koncept podoma~evanja kot na zemljevidu sveta je
uporabljen na zemljevidu Antarktike. Vsi drugi zemljevidi, na katerih so tudi imena naselij, imajo druga~no
zasnovo. Imena v originalni ali podoma~eni obliki so, razen pri naselbinskih imenih ter nekaterih
imenih otokov in oto~ij, praviloma zapisana enojezi~no. Vendar so tudi izjeme. Na politi~nem zemljevidu
Evrope se, zanimivo, v oklepaju pojavi slovenska oblika imena Botni{ki zaliv za originalnim imenom
Bottenhavet. Enaka re{itev je tudi na zemljevidu Severna Evropa, kjer se Botni{kemu zalivu v oklepaju
pridru`i {e Finski zaliv za imenom Suomenlahti. Tovrstno navajanje obeh imen se ponovi na regionalnem
zemljevidu Skandinavija in Islandija. Na zemljevidu Ju`ne Evrope sta tak{na primera Biskajski zaliv za
64