3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 14
imen na zemljevidu napa~en, bolje re~eno nespremenjen zapis Dzungarian Gate, prevzet iz angle{ke
predloge.
V Atlasu sveta 2000 je najve~ podoma~enih tujih zemljepisnih imen z obmo~ja Evrope, kar je zaradi
zalo`benega omejevanja {tevila eksonimov razumljivo; la`je se je namre~ odre~i manj znanim
podoma~itvam kot bolj uveljavljenim. Le nekaj manj podoma~enih imen je z obmo~ja Azije, pol manj
kot teh pa z obmo~ja Afrike. Vse druge celine so zelo skromno zastopane.
Najve~ podoma~enih imen je na obmo~ju Rusije, najve~je svetovne dr`ave. Zaradi prikaza Slovenije
na zemljevidu z razmeroma podrobnim merilom 1 : 900.000, je v imeniku podoma~enih imen tudi
precej slovenskih imen krajev, rek, gora in drugih pojavov iz zamejstva, kar se vidi v tem, da se med
dr`avami s podoma~enimi imeni na drugem in tretjem mestu zvrstita Avstrija in Italija. Sledi Kitajska,
za njo pa Zdru`ene dr`ave Amerike. Le eno podoma~eno ime manj je z obmo~ja Francije, za njo pa
je Egipt, najvi{je uvr{~ena afri{ka dr`ava z mnogimi podoma~enimi zgodovinskimi imeni. Na lestvici
prvih dvajsetih dr`av sta med afri{kimi dr`avami {e Maroko in Sudan, med evropskimi {e Gr~ija, Nem-
~ija, Ukrajina, Zdru`eno kraljestvo, Poljska in [panija, med azijskimi pa Indija, Tur~ija, Kazahstan, Izrael
in Iran. Na njej sta {e Kanada in Avsatralija.
Najve~ je podoma~enih imen naselij (385; slika 31). Sledijo jim imena podmorskih reliefnih oblik
(281), dale~ za njimi pa so imena dr`av (176), upravnih enot, oto{kih reliefnih oblik, kopenskih reliefnih
oblik, morskih hidronimov, naravnih pokrajin in kopenskih hidronimov; {tevilo podoma~enih imen
v vsaki od navedenih kategorij je med 119 in 169. [tevil~no omembe vredne kategorije so {e obalna
reliefna oblika, zgodovinsko naselje in zgodovinska upravna enota.
3.11 DRU@INSKI ATLAS SVETA
Prvi povsem nov atlas sveta v 3. tiso~letju je bil Dru`inski atlas sveta, priredba DK Reference Atlas
of the World britanske zalo`be Dorling Kinsdersley Book. Je tudi prvi povsem digitalni atlas sveta v slovenskem
jeziku in med vsemi slovenskimi splo{nimi svetovnimi atlasi {e najbolj »geografski«, torej
pokrajinsko najbolj vseobse`en. Slovensko priredbo je izdala zalo`ba Slovenska knjiga. Strokovno jo
je pripravil Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Urednika sta bila Mauro Hrvatin (1962–) in
Drago Perko (1961–), za priredbo podoma~enih tujih zemljepisnih imen pa je poskrbel Drago Kladnik,
ki je vsa imena s posebnim ra~unalni{kim programom tudi lastnoro~no vnesel na zemljevide. S strani
zalo`be je dela usklajeval in nadzoroval glavni urednik Martin @nidar{i~. Atlas je bil ponatisnjen `e leto
po prvi izdaji, leta 2004 pa je do`ivel {e drugi ponatis.
Dru`inski atlas sveta je knjiga velikega formata (36,5 krat 26,5 cm), ki jo sestavlja okrog 200 splo-
{nih oziroma topografskih zemljevidov, okrog 450 tematskih zemljevidov, okrog 200 trirazse`nostnih
prikazov povr{ja, skoraj 800 fotografij ter okrog 150 grafov in prerezov. Pogled je usmerjen od zunaj
navznoter, torej od obravnave vesolja prek celotnega planeta k obravnavi posameznih celin in njihovih
delov, s tem, da je Slovenija (razmeroma na kratko) obravnavana za pregledom celega sveta. Razporeditev
vsebine je tipi~no angloameri{ka, najprej obe Ameriki, nato Afrika, Evropa, Azija, Avstralija z Oceanijo
ter na koncu {e Antarktika in Arktika. Tak{no zaporedje mnogim uporabnikom povzro~a te`ave pri iskanju,
vendar si je na sre~o mogo~e pomagati s posebnim zemljevidom s prikazom strani, kjer so zemljevidi
dolo~enih obmo~ij, pa tudi z nazornim pregledom vsebine.
Celoten planet je obravnavam po razmeroma klasi~ni geografski shemi: naravnogeografska
ponazoritev, zgradba Zemlje, dejavniki oblikovanja povr{ja, oceani z gibanji morske vode, podnebje,
rastlinstvo in `ivalstvo, prebivalstvo in naselja, gospodarstvo, politi~na razdelitev in meddr`avni spori.
Vsaka celina (razen Antarktike in deloma Avstralije z Oceanijo) je najprej prikazana s fizi~nim zemljevidom
kot delom Zemljine oble in manj{im zemljevidom z lokacijo ter navedbo skrajnih to~k in podnebnih
skrajnosti. Sledijo topografski zemljevid celine in zatem tematski prikazi njenih podnebnih tipov, vrst
pokrajin, prometnega omre`ja, politi~ne razdelitve, jezikovnih skupin, gostote prebivalstva, industrije
in rudarstva, `ivljenjske ravni, stanja okolja, naravnih virov ter rabe tal in kmetijstva. Za vsako geografsko
97