3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta
Drago Kladnik
Po {tevilu podoma~enih tujih zemljepisnih imen sta Evropa in Azija skoraj izena~eni (565 oziroma
550 imen). Podoma~enih imen z obmo~ja Afrike je pribli`no tri petine od {tevila obeh vodilnih celin, na
naslednjem mestu pa je Antarktika, na kateri je zaradi podrobnega prikaza podoma~enih kar 139 imen.
Ve~ kot sto podoma~enih imen je {e na obmo~jih Oceanije in Severne Amerike.
Med dr`avami je po {tevilu podoma~enih zemljepisnih imen v krepkem vodstvu Rusija. Zlasti zaradi
{tevilnih podoma~enih imen tamkaj{njih pokrajin je na drugem mestu Francija, sledijo pa Zdru`ene
dr`ave Amerike, ki {e nikoli niso bile uvr{~ene tako visoko. Kitajska je kot vodilna azijska dr`ava na
~etrtem mestu, za njo pa sta evropski »klasi~ni« dr`avi Italija in Gr~ija. Med evropskimi dr`avami so
na lestvici prvih dvajsetih {e Zdru`eno kraljestvo, Ukrajina, [panija, Avstrija, Nem~ija in Poljska, med
azijskimi Indija, Kazahstan, Indonezija in Japonska, na njej pa so {e Kanada, Avstralija in Egipt, edina
afri{ka dr`ava na njej.
Zaradi podrobnega prikaza podmorskega reliefna je med vsemi pomenskimi tipi po {tevilu podoma~enih
imen v vodstvu kategorija podmorska reliefna oblika (475 razli~nih imen; slika 25). Na drugem
mestu so podoma~ena imena oto{kih reliefnih oblik, nakar sledijo kopenske reliefne oblike, morski hidronimi,
kopenski hidronimi, naravne pokrajine in {ele na {estem mestu imena naselij. Tesno za petami
so jim imena obalnih reliefnih oblik. V primerjavi s predhodniki je torej zaporedje korenito spremenjeno,
kar je dokaz, da so v Velikem dru`inskem atlasu sveta sistemati~no obdelana najrazli~nej{a, raznovrstna
zemljepisna imena. [tevilo podoma~enih imen neodvisnih dr`av se je povzpelo na 171, ne dosti
manj je podoma~enih imen upravnih enot.
3.8 MOJE PRVO ^UDOVITO RAZISKOVANJE SVETA
Ra~unalni{ka zgo{~enka Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je prevod in priredba angle{kega
izvirnika My First Amazing World Explorer, ki ga je leta 1996 pripravila znana angle{ka zalo`ni{ka hi{a
Dorling Kindersley. Namenjena je otrokom, zato bi bil geografom morda bli`ji eden izmed naslovov »Mali
popotnik« ali »Moj prvi atlas sveta« (Oro`en Adami~ 1998a, 28). Strokovni prevod in priredbo so opravili
germanistka Ur{a Vogrinc, prevajalec Peter Berden in sociolog Dimitrij Pucer, takrat vsi uredniki v zalo`bi
ZRC, ki je zgo{~enko tudi zalo`ila. Ni videti, da bi bila opravljena kakr{nakoli strokovna recenzija, kar
se kakovosti imenskega dela vsebine zgo{~enke zagotovo pozna.
Moje prvo ~udovito raziskovanje sveta je edina zgo{~enka (CD-ROM), ki je vklju~ena v raziskavo.
Za zgo{~enko Krajevni leksikon Slovenije je bila druga geografska zgo{~enka na na{em tr`i{~u in je
na nek na~in prvi atlas sveta v sloven{~ini, ki je iz{el v digitalni obliki. Originalna zgo{~enka je ena od
svetovnih uspe{nic. Slovenska izdaja je njen prevod oziroma priredba, ki poleg ~rkovnega zapisa imen
vsebuje tudi veliko zvo~nih zapisov. Namenjena je otrokom, starim 5 let in ve~, torej za~etnemu seznanjanju
z zemljepisnimi pojmi in njihovo razprostranjenostjo na Zemlji. Zato je razumljivo, da ima imensko
kazalo razmeroma malo, le 1314 zapisov. Podoma~enih tujih zemljepisnih imen je znatno manj, le dobra
polovica, ker je veliko zemljepisnih imen zapisanih v originalni obliki in ker so v imensko kazalo vklju-
~ena tudi nekatera ob~noimenska, enciklopedi~na gesla, na primer razne `ivali, rastline, objekti in podobno
(Oro`en Adami~ 1997, 165).
S 584 podoma~enimi razli~nimi tujimi zemljepisnimi imeni je imenik obravnavane zgo{~enke najmanj{i
med vsemi preu~enimi viri. Glede na majhnost zbirke nekatere, `al neredke nerodnosti precej
kri~e~e izstopajo. O~itno je, da imena niso {la skozi tanko~utno geografsko presojo, {e zlasti zato pa
bi se prevajalci gradiva lahko bolj zavzeto naslonili na zglede v komaj rojenih slovenskih atlasih sveta,
ki so do`iveli ugoden sprejem tako v stroki kot {ir{i javnosti. Diakriti~na in naglasna znamenja se pri
zapisih skorajda ne uporabljajo, se pa, zanimivo, pri latini~nem zapisovanju nekaterih arabskih imen
uporablja opu{~aj '.
Opazne so mo~ne te`nje k podoma~evanju gradiva. To je zaradi jasnej{e izreke do neke mere razumljivo,
vsekakor pa ni vzgojno. Tako sta na primer samo v tej zgo{~enki podoma~eni imeni kamerunskega
in namibijskega glavnega mesta Jaunde (originalno Yaoundé) ter Windhuk (originalno Windhoek; ime
82