3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />
Drago Kladnik<br />
350<br />
300<br />
{tevilo podoma~enih imen<br />
250<br />
200<br />
150<br />
100<br />
50<br />
0<br />
celina<br />
dr`ava<br />
naselje<br />
zgodovinsko naselje<br />
kopenska reliefna oblika<br />
kopenski hidronim<br />
morski hidronim<br />
podmorska reliefna oblika<br />
oto{ka reliefna oblika<br />
obalna reliefna oblika<br />
naravna pokrajina<br />
zgodovinska pokrajina<br />
pejsa`<br />
upravna enota<br />
zgodovinska upravna enota<br />
drugo<br />
Slika 22: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Timesovem<br />
Atlasu sveta.<br />
kjer najdemo znotraj istih pravil razli~ne – pravilne, deloma pravilne in napa~ne – zapise (nepremi{ljene:<br />
Abu Dhabi, Dubai, Liechtenstein, Mauritius, Saudska Arabija, Sri Lanka, St. Lucia proti dobrim: Bahrajn,<br />
Bocvana, Brunej, D`ibuti, Kuvajt, Luksemburg, Mjanmar, Svazi, Sveta Helena, Zair). Sicer se atlasu<br />
tudi pozna njegova angle{kost, torej namenjenost angle{ko govore~im uporabnikom (imamo npr. seznam<br />
zveznih dr`av ZDA, ne pa zveznih pokrajin ZRN, ki bi jih npr. Slovenci veliko nujneje potrebovali).«<br />
Te trde in v ponazoritvenih primerih niti ne dovolj natan~ne besede dobro odra`ajo te`ave, s katerimi<br />
se prireditelji imen skoraj neizogibno soo~ajo pri snovanju atlasov: naletijo namre~ na `e pripravljene<br />
predloge imen, za katere so sicer zadol`ena uredni{tva izvirnih izdaj. Prilagoditve so drage in zato v doma-<br />
~ih zalo`bah neza`elene, tuja uredni{tva pa na vse pretege branijo svoje »dose`ke«. Dejstvo je tudi,<br />
da bolj ko ~lovek sistemati~no preu~uje zapisana imena na posameznih obmo~jih, globlje se pogreza<br />
v ugotovljene nedoslednosti, nespo{tovanja mednarodnih priporo~il, za ciljno publiko neprimernih transliteracij,<br />
zastarelosti imenskih oblik …<br />
V Atlasu sveta je podoma~enih 2181 tujih zemljepisnih imen ali 8,9 % od vseh imen v njem. Najve~<br />
jih je z obmo~ja Azije, vendar je {tevilo le malenkostno ve~je kot v Evropi. Na tretjem mestu je Afrika,<br />
ta pa mo~no preka{a Oceanijo z Avstralijo na ~etrtem mestu, ki je prvi~ prehitela Severno Ameriko. Na<br />
Antarktiki je podoma~enih 68 imen.<br />
Med dr`avami je po {tevilu podoma~enih imen v trdnem vodstvu Rusija, ki ji sledita evropski dr`avi<br />
Italija in Gr~ija. Takoj zatem sta na lestvici Indija in Kitajska, med njima pa Zdru`ene dr`ave Amerike.<br />
50 imen je podoma~enih {e v Ukrajini. Za njo je Egipt, med afri{kimi dr`avami pa najdemo na seznamu<br />
dvajsetih najbolj zastopanih dr`av {e Sudan in Al`irijo, med azijskimi Kazahstan, Mjanmar, Tur~ijo<br />
in Pakistan, med evropskimi Avstrijo, Francijo, Zdru`eno kraljestvo in Romunijo, na njem pa sta {e Kanada<br />
in Avstralija, obe sredi lestvice.<br />
72