27.11.2014 Views

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

3 - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta<br />

Drago Kladnik<br />

350<br />

300<br />

{tevilo podoma~enih imen<br />

250<br />

200<br />

150<br />

100<br />

50<br />

0<br />

celina<br />

dr`ava<br />

naselje<br />

zgodovinsko naselje<br />

kopenska reliefna oblika<br />

kopenski hidronim<br />

morski hidronim<br />

podmorska reliefna oblika<br />

oto{ka reliefna oblika<br />

obalna reliefna oblika<br />

naravna pokrajina<br />

zgodovinska pokrajina<br />

pejsa`<br />

upravna enota<br />

zgodovinska upravna enota<br />

drugo<br />

Slika 22: [tevilo podoma~enih zemljepisnih imen glede na njihov pomenski tip v Timesovem<br />

Atlasu sveta.<br />

kjer najdemo znotraj istih pravil razli~ne – pravilne, deloma pravilne in napa~ne – zapise (nepremi{ljene:<br />

Abu Dhabi, Dubai, Liechtenstein, Mauritius, Saudska Arabija, Sri Lanka, St. Lucia proti dobrim: Bahrajn,<br />

Bocvana, Brunej, D`ibuti, Kuvajt, Luksemburg, Mjanmar, Svazi, Sveta Helena, Zair). Sicer se atlasu<br />

tudi pozna njegova angle{kost, torej namenjenost angle{ko govore~im uporabnikom (imamo npr. seznam<br />

zveznih dr`av ZDA, ne pa zveznih pokrajin ZRN, ki bi jih npr. Slovenci veliko nujneje potrebovali).«<br />

Te trde in v ponazoritvenih primerih niti ne dovolj natan~ne besede dobro odra`ajo te`ave, s katerimi<br />

se prireditelji imen skoraj neizogibno soo~ajo pri snovanju atlasov: naletijo namre~ na `e pripravljene<br />

predloge imen, za katere so sicer zadol`ena uredni{tva izvirnih izdaj. Prilagoditve so drage in zato v doma-<br />

~ih zalo`bah neza`elene, tuja uredni{tva pa na vse pretege branijo svoje »dose`ke«. Dejstvo je tudi,<br />

da bolj ko ~lovek sistemati~no preu~uje zapisana imena na posameznih obmo~jih, globlje se pogreza<br />

v ugotovljene nedoslednosti, nespo{tovanja mednarodnih priporo~il, za ciljno publiko neprimernih transliteracij,<br />

zastarelosti imenskih oblik …<br />

V Atlasu sveta je podoma~enih 2181 tujih zemljepisnih imen ali 8,9 % od vseh imen v njem. Najve~<br />

jih je z obmo~ja Azije, vendar je {tevilo le malenkostno ve~je kot v Evropi. Na tretjem mestu je Afrika,<br />

ta pa mo~no preka{a Oceanijo z Avstralijo na ~etrtem mestu, ki je prvi~ prehitela Severno Ameriko. Na<br />

Antarktiki je podoma~enih 68 imen.<br />

Med dr`avami je po {tevilu podoma~enih imen v trdnem vodstvu Rusija, ki ji sledita evropski dr`avi<br />

Italija in Gr~ija. Takoj zatem sta na lestvici Indija in Kitajska, med njima pa Zdru`ene dr`ave Amerike.<br />

50 imen je podoma~enih {e v Ukrajini. Za njo je Egipt, med afri{kimi dr`avami pa najdemo na seznamu<br />

dvajsetih najbolj zastopanih dr`av {e Sudan in Al`irijo, med azijskimi Kazahstan, Mjanmar, Tur~ijo<br />

in Pakistan, med evropskimi Avstrijo, Francijo, Zdru`eno kraljestvo in Romunijo, na njem pa sta {e Kanada<br />

in Avstralija, obe sredi lestvice.<br />

72

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!